M. Tomšič, Planet Siol: Zatiralci osamosvojitvenega duha

3

Izjemno malo je med nami takšnih, ki dandanes, dvaindvajset let po razglasitvi slovenske državne samostojnosti, menijo, da so se osamosvojitvena pričakovanje uresničila.

Nasprotno, že zadnjih nekaj let je prisotno naraščajoče razočaranje nad stanjem v državi. Iz tega razočaranja ni izvzeto tako rekoč nobeno pomembnejše področje, čeprav je pri pričakovanju glavnina ljudskega gneva usmerjena na politiko in politike. Ne samo na to ali ono vlado, to ali ono politično stranke te ali one ideološke usmeritve. Gre za nezaupanje v politično elito in politični sistem kot celoto.

V zadnjem obdobju imamo opraviti z izrazitim oddaljevanjem od vrednot slovenske osamosvojitve. Krepi se duh nedemokratične preteklosti. Tako nekatere najpomembnejše – celo ministrske – položaje v državi zasedajo ljudje, ki so aktivno nasprotovali osamosvojitvenim procesom. Na drugi strani se izloča in/ali šikanira tiste, ki so tedaj igrali odločilno vlogo. Razkazovanje komunističnih simbolov na dogodkih, ki obeležujejo dan državnosti, je v svoji sprevrženosti zgolj najbolj evidenten izraz te civilizacijske regresije. Rdeča peterokraka zvezda ne predstavlja samo simbola, pod katerim je bila l. 1991 izvedena agresija jugosoldateske, ki si je namenila z grobo silo preprečili rojstvo države. Je tudi simbol ideološkega zatiranja in izključevanja. Je simbol rdečega apartheida, za katerega se je zdelo, da je s padcem komunizma končal na smetišču zgodovine. Zdaj pa bi ga nekateri očitno radi obnovili. To so tisti, ki si enotnost predstavljajo kot podreditev ali izgon drugače mislečih, v smislu, da naj tisti, ki ne podpirajo početja naše nadvse prosvetljene “avantgarde”, vsaj utihnejo, če ne celo izginejo stran (recimo v kakšen Gradec ali Philadelphio, kamor je nek velikosrbski hujskaš nekoč pošiljal tiste Slovence, ki so se upirali unitarizaciji Jugoslavije).

Več: Planet Siol

3 KOMENTARJI

  1. V ljudeh ni minil osamosvojitveni duh, saj znajo ceniti svobodo.

    Zato bo zdrava slovenska samozavest in optimizem, močnejša od razdiralnega pesimizma!

  2. Zatiranje!
    »Za kaj gre? Novinarka dr. Ljerka Bizilj je 12. junija 2013 opravila intervju z Janezom Janšo na tretjem, parlamentarnem kanalu RTV Slovenija. En teden po razsodbi 5. junija, ko je bil Janša spoznan za krivega in obsojen, med drugim, na dve leti zaporne kazni. Intervju je nato zaključila vehementno:
    »Gospod Janša, takole bi rekla. Želim si, da, če ste krivi, greste v zapor. Zaradi mene tudi do smrti. Enako naj ob krivdi velja za mojega sina ali mene. To si želim, a naj bo črno na belem. Predvidevam, da si tudi večina Slovencev želi, da je črno na belem. Jaz se z vami naslednjih 25 let res ne bi več na tak način ukvarjala.«
    Kaj je s tem narobe? Dvoje, po moje. Prvič, nerelevantno je, s čim bi se želela ali ne želela ukvarjati novinarka Ljerka Bizilj naslednja leta svoje kariere. To, ali se želi ali ne želi ukvarjati z Janšo naslednjih 25 let, lahko zaupa svojim kolegicam v gostilni, za gledalce njenih oddaj pa ne sme in ne more biti relevantno in prestavlja nek osebno intoniran wishful thinking. Bizarna prostodušnost ni dober alibi.
    Drugič, nekomu želeti »dosmrtni zapor«, če je kriv, in to le zato, da se ne bi rabili ukvarjati z njim (ravno to vehementno zatrdi novinarka, torej vzpostavi vzročnoposledično povezavo), je take vrste vrednostna sodba, ki je zaradi svoje subjektivne narave ne le neprimerna za izrekanje na nekem mediju (in še to javnem zavodu, kjer imajo višje kriterije), temveč po sebi neokusna, žaljiva in ekscesna. Sploh pa, če je podana intervjuvanemu človeku v obraz in to v trenutku, ko sodba še ni pravnomočna. Če danes nekateri gojijo (politične) simpatije do takšne poteze, bi si drznil reči nasprotno: nobene profesionalno dobre osnove ni za to, da bi lahko takšno gesto pozdravili. Prav nasprotno.
    Dvomim pa, da bosta o tem imela kaj povedati Programski svet RTV Slovenija in DNS. Dosedanje izkušnje pritrjujejo nizkim pričakovanjem.«
    Vir: http://vezjak.blog.siol.net/2013/06/14/dosmrtni-zapor-za-janso-in-novinarska-zelja/
    »Dosmrtni zapor za Janšo« in novinarska želja!?
    Ostajam brez besed ob javni želji novinarke dr. Ljerke Bizilj!
    Zelo, zelo žalostno dejstvo, kaj si lahko vse zaželi novinar na javni nacionalni TV hiši!
    Do kdaj še?

Comments are closed.