M. Terčelj, Reporter: Velika prevara Slovencev v aferi Patria

2

Afera Patria je velika prevara Slovencev; pri tem so odpovedali pravosodje, prevladujoči mediji, varuhi človekovih pravic, predsednik republike itd. Menim, da tisti, ki govorijo o dekadentnosti v Sloveniji, najbrž niso daleč od resnice.

Ko sem bil leta 1992 po volitvah na eni izmed tehniških univerz v Nemčiji, me je tamkajšnji znani profesor s področja tehnike, ki je tudi Slovenijo zelo dobro poznal in ji je v bivši Jugoslaviji na svojem področju mnogokrat nesebično pomagal, vprašal: »Ja kaj pa vi Slovenci počnete tam doma?« Bil sem v zadregi, saj nisem vedel, kaj je s tem vprašanjem pravzaprav mislil, vendar je profesor zame mučen molk prekinil in nadaljeval: »Spet je na vaših volitvah zmagal vaš stari-novi reformirani komunist, skoraj dve tretjini glasov je prejel vaš tovariš Kučan.« »Žal v tem primeru nisem mogel kaj veliko storiti,« sem mu odvrnil. Nato je nadaljeval: »To je zelo slabo, zelo slabo, ne bo pravega in resnega razvoja.« Odgovoril sem mu, da ima Slovenija že tako velike težave s pojmovanjem razvoja. Profesor me je dopolnil z besedami, ki jih bom najprej povedal v nemščini, saj sem si jih zapomnil, kot bi bile izrečene danes. Dejal je: »Die Reformfächigkeiten von diesen Genossen sind immer sehr begrenzt. In Slowenien wird es in nächster Zukunft keine richtige wirtschaftliche Entwicklung geben.« Ali po slovensko: »Reformne sposobnosti teh tovarišev so vedno zelo omejene. V Sloveniji ne bo pravega gospodarskega razvoja.«

Pa pojdimo iz Nemčije v Slovenijo, v čas skoraj deset let pozneje, ko je bil g. Kučan še vedno predsednik Slovenije. Raziskovalna skupina na UL, ki sem ji tudi jaz pripadal, je za Sistemsko Tehniko (STO) razvijala program za krmiljenje stiskalnic. Skoraj dve leti je naša skupina intenzivno delala pri tem projektu. Za to delo je bila poprej s STO sklenjena pogodba za približno 100.000 DM, za ta zasluženi denar bi morali poravnati redne osebne dohodke sodelavca, iz preostanka pa smo nameravali kupiti novo raziskovalno opremo, ki jo zelo potrebujemo, če hočemo z drugimi univerzami držati korak v razvoju. Dveletni izdelek smo v roku predali STO, in to enemu od protagonistov oz. zvezdnikov Berglundove oddaje Resnica o Patrii, v kateri se je zaradi izgubljenega posla z osemkolesniki zelo proslavil z obtožbami na račun Janše. Moj takratni šef je leto dni kasneje s tem zvezdnikom iz STO na našo intervencijo dorekel plačilo in obljubljeno je bilo, da bo ta pogodbeni znesek nemudoma plačan. Žal pa smo še isti večer iz medijev izvedeli, da gre STO v stečaj, seveda smo se za pošteno zasluženi denar lahko obrisali pod nosom. Še več, glede na podpisano pogodbo in takratno davčno zakonodajo smo morali državi za izdane račune sproti plačati še DDV.

Ta usoda seveda ni doletela samo naše skupine, ampak še veliko drugih podjetnikov, ki so v dobri veri do zadnjega delali za STO, za kar niso dobili plačila in prav tako kot mi niso vedeli, da bo sledil stečaj. Poudariti je treba, da STO sploh ni kazala zunanjih znakov, ki bi nakazovali, da bo potreben stečaj. Zakaj stečaj, če za to ni bilo dejanske potrebe, zakaj veliki zvezdnik Berglundove oddaje ni povedal, da bo naslednji dan stečaj? Kaj je bil motiv za skrivanje? To so razložili poznejši dogodki. v stečaj poslani STO je za zelo majhna sredstva kupil g. Pavček, temu pa je sledil podpis »sporazuma« oz. pisma o nameri z Ropovo vlado, po katerem naj bi STO za potrebe ministrstva za obrambo (MO) izdelovala osemkolesne oklepnike, pozneje imenovane krpani. V razmerah »pajdaškega kapitalizma«, ki se je v Sloveniji takrat že zelo razbohotil, in kot je ta pojav poimenoval v tujini priznani slovenski ekonomist dr. Egon Zakrajšek, naj bi tako podpisano pismo o nameri pomenilo tudi že dogovorjeni posel. Še enkrat se vprašajmo, zakaj stečaj podjetja, če morda ni nujno potreben oz. zakaj skrivanje informacije o nameravanem stečaju. Kje so bile za to pristojne državne institucije, ki bi pod drobnogled vzele te dogodke. Kot vedno se tudi takrat niso odzvale oz. so namenoma odpovedale!

Posebej bi rad podaril, da je o stranpoteh stečajev podjetij in lastninjenja, predvsem na Koroškem, veliko pisal tudi novinar g. Miro Petek, ki je najbrž prav zaradi svojega pisanja skoraj izgubil življenje. Vprašamo se lahko, kdo je imel vzrok, da ga umori. Najbrž tisti, ki jih je g. Petek s pisano besedo javno razgaljal. Da storilci niso bili nikoli odkriti, je najbrž razumljivo, saj vidimo, da se tudi pri slovenski bančni luknji ponavlja isti vzorec, t. j. storilcev ni. Ne nazadnje bo tudi za to bančno luknjo kriv kar gospod Janša, za to se bodo potrudili pristranski mediji. Nekdo pač mora biti kriv, in Janša bo spet zelo priročno ime, da se ga obtoži in seveda tudi obsodi.

Po podpisu pisma o nameri je nastopila Janševa vlada, ki je glede osemkolesnih oklepnikov razpisala mednarodni natečaj. Na ta mednarodni razpis sta se prijavila finska Patria z mednarodno verificiranim in priznanim osemkolesnikom in STO, ki v trenutku, ko se je prijavila na razpis, ni imela niti razvitega prototipa, kaj šele mednarodno preverjen izdelek. To dejstvo, da STO ni imela ničesar, razen črk na papirju, je pred preiskovalno komisijo v DZ potrdil tudi takratni vodja proizvodnje v STO, g. Senica, in teh podatkov ne potrjuje le takratni minister g. Erjavec na TV soočenju z g. Golobičem, ampak so o tem, kot se temu po domače reče, takrat na Koroškem čivkali tudi vrabci. Omenjeni zvezdnik Berglundove oddaje je tudi nam osebno izdal skrivnost, da so na Gospodarskem razstavišču javnosti pokazali leseno maketo. Vodstvo STO je bilo tako prepričano v svojo zmago na tem natečaju, da so mislili, da jim ni treba nič storiti glede izkazovanja verodostojnosti njihovega izdelka oz. glede razvoja njihovega osemkolesnika, saj bo v takrat prevladujočem »pajdaškem kapitalizmu« samoumevno zmaga na razpisu lahko samo njihova, zmaga ne glede na lastnosti »izdelka«, ki so ga ponujali.

V STO so zelo lahkotno pojmovali razvoj, saj miselno niso dojeli, da smo v Evropi, kjer so drugačni standardi, ki zagotavljajo uspeh samo tistim, ki dovolj resno in strokovno rešujejo probleme tehnologij in razvoja novih izdelkov. MO bi tako moralo prijavo STO že takoj na začetku izločiti, saj ni verodostojno izkazovala, da že ima osemkolesni oklepnik, ki bi bil mednarodno preverjen in testiran in bi tako zadoščal zahtevanim standardom. Vsakdo, kdor ima vsaj nekaj tehnične izobrazbe, dobro ve, da je pot od ideje do izdelave načrtov, do razvoja tehnologije za izdelavo izdelka, do prototipa, do preverjanja prototipa, do končnega in mednarodno verificiranega produkta zelo dolga, draga in zahtevna. Dve tretjini te razvojne verige je želela STO kar preskočiti. To še posebno dobro razume tehnična inteligenca, kajti v Sloveniji je razumevanje razvoja pri ekonomistih zelo izkrivljeno oz. napačno razumljeno.

Sledila so testiranja oklepnikov na MO. Patrija se je v prav vseh pogledih izkazala zelo dobro, kako tudi ne, saj je v tistem času veljala za enega najboljših osemkolesnih oklepnikov na svetu, zato so mnoge države želele imeti ta osemkolesnik v svoji oborožitvi. Povedal bi vam nekaj podrobnosti o slabostih krpana oz. to, kar je STO prikazovala pod tem imenom, ki jih je ta v tržnem smislu še neobstoječi izdelek, kazal na nekaterih testiranjih. Rezultati kažejo na otroške bolezni razvoja tega oklepnika, na še zelo zgodnjo fazo razvoja oz. tega, kar je STO pod tem imenom predstavljala na raznih testiranjih in v javnosti. Pri testiranju vodotesnosti je posadko v prototipu STO ali karkoli je že to bilo, zalila voda. Sedaj pa vas vprašam: kdo bi kupil letalo, v katerem bi potniki na velikih višinah zmrzovali ali pa bi jim primanjkovalo zraka in bi bile težave z vzdrževanjem zračnega tlaka itd? Mislim, da nihče! Vsakdo, kdor spada v visoko, tehnološko-civilizacijsko razvito okolje, kjer velja za samoumevno izpolnjevanje dogovornih osnovnih tehničnih standardov, bi se odrekel temu projektu; če nič drugega ne bi noben pošten naročnik želel ogrožati življenja posadke in jo slabo zavarovane pošiljati v ogenj vojn. Kje je človečnost in morala? Morali bi storiti vse, da je ogroženost človeških življenj najmanjša.

Naslednja otroška bolezen se je pri krpanu kazala v povezavi z vidnostjo oklepnika ponoči. Ena zelo pomembnih zahtev pri teh oklepnikih je, da so ponoči čim manj vidni. Očividci na testiranjih so povedali, da se je tudi v tem primeru oklepnik znamke Patria odlično izkazal, Krpan pa bi bil, glede na to, kar je izkazoval v zvezi z čim manjšo vidnostjo ponoči, bolj primeren za »light show« pred kakim disko klubom, saj ga je bilo lahko opaziti daleč naokrog. Še kar precej pikantnih otroških bolezni glede krpana oz. tega, kar se je pod tem imenom skrivalo, bi lahko navedel. O tem morda kdaj drugič.

Torej v STO ali kje drugje izdelani prototip Krpana še zdaleč ni dosegal kvalitete, ki jo je na testiranjih izkazala finska patrija in bila še za 20 odstotkov cenejša. Ljudje, ki so se udeležili testiranj oz. so poznali rezultate testiranj, so razliko med patrijo in krpanom simbolično izrazili takole: »Glede kvalitete je bila razlika med tema izdelkoma približno taka, kot je razlika med avtom znamke Mercedes in nam dobro znanim starim »jugofičkom. Razlika v kakovosti je bila enormno v korist Patrie. Zanimivo je bilo poslušati glavne protagoniste projekta krpan, ki vseskozi zavajajo javnost, saj trdijo ravno nasprotno, da je bil njihov krpan na testiranjih boljši. To je velika laž in spuščanje megle na zadevo in sodni proces Patria, torej namensko lažejo. Pri tem zavajanju pridno sodelujejo tudi mediji, ki o tem delu zgodbe, to je o neobstoju in nekonkurenčnosti krpana, v primerjavi s patrijo, sploh ne poročajo. Tudi povzetek zaslišanja g. Senice, takratnega vodje proizvodnje v STO, pred državnozborsko preiskovalno komisijo je RTV 3 zelo popačila; nekatere dele zaslišanja so v povzetku ponovili kar dvakrat (baje jim jo je zagodel »škrat«), nekatere bistvene podatke z zaslišanja pa so kar izpustili, tako da si gledalec sploh ni mogel ustvariti jasne slike o dejanskem »obstoju«, beri neobstoju krpana. Mediji res zelo pazijo, da se ta del zgodbe v javnosti sploh ne bi pojavljal, saj bi se potem vremena Kranjcem glede afere Patria zelo hitro zjasnila. Mediji torej zavajajo slovensko javnost, ker ne povedo celotne zgodbe. To z njihove strani ni profesionalno, je intrigantsko.

Sodni proces Patria ima vse značilnosti nekdanjega dachauskega procesa. Tako takrat kot tudi sedaj so bile obtožbe absurdne in izmišljene, da jih je javnost sprejela kot dejstvo, pa so tako takrat kot v aferi Patria poskrbeli mediji z nenehnim ponavljanjem neresnic. Če slovenska javnost ne more izvedeti, da tržni izdelek krpan sploh ni obstajal, ob tem pa nas vsak dan bombardirajo z novicami o »pravnomočno obsojenem kriminalcu z Doba«, potem sodelujejo pri izkrivljanju resnice in utrjujejo popolno laž, da je Janša zaprt, ker je kriminalec. Povsem jasno je, da v Sloveniji vlada absolutizem pristranskih medijev.

Več lahko preberete v Reporterju.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

    • Prepričan, da samostalnik nima množinske oblike?

      BTW, lahko bi ti ali kdo drug zapisal, da članek prof. Terčelja veliko, izčrpno in prodorno govori o izvorih, ozadjih in implikacijah usodne afere Patria in da ga krasi veliko političnega zdravega razuma.

Comments are closed.