M. Štular, Delo: Žalitev zdrave pameti?

3
317

V ustavi Republike Slovenije je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, izvršuje pa jo neposredno in preko volitev po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Tistim, ki na volitvah dobijo mandat upravljanja države in s tem oblast, državljani še posebej zaupamo skrb za skladno in pravično delovanje ter razvoj države. Pa ne samo skrb, zaupamo in izročamo jim tudi davkoplačevalski denar.

Po dobrih dvajsetih letih države prevladuje občutek, da naša pričakovanja niso izpolnjena ter da obstaja med delom, ki mu rečemo oblast, in ljudstvom vedno večji razkorak. Državljani pri vedno več stvareh ne najdemo pravega smisla, jih ne razumemo ali pa smo že povsem prepričani, da so napačne in škodljive. Vse več je ukrepov in izjav, ki jih čutimo kot žalitev zdrave pameti in logičnega razmišljanja, še toliko bolj, ker se dogajajo v imenu ljudstva. Poglejmo si nekaj primerov.

V imenu ljudstva se je vlada odločila nameniti ogromno vsoto davkoplačevalskega denarja za pokritje tveganih poslov, v katerih sta se utopili dve zasebni banki. A vlada in njen finančni minister sta državljane pustila v temi in nista pojasnila številnih vprašanj, ki se ob tem odpirajo. Koliko bo davkoplačevalce stala likvidacija, pri kateri pokrivamo praktično vse obveznosti banke, in koliko bi nas stal stečaj, pri katerem bi pokrili zgolj depozite do sto tisoč evrov? Zakaj so lastnikom banke in dolgoletnim članom poslovodstev, ki so skupaj odgovorni za kolaps, omogočili, da so ali bodo varno umaknili svoj denar iz banke? S kakšnim namenom jih ščitijo in ne razkrijejo podatkov o njihovih depozitih, lastništvu obveznic in kreditih niti javnosti niti poslancem državnega zbora? Ob tem spomnimo, da je 40% lastnik Factor banke, ki banke ni hotel dokapitalizirati, dosegel v preteklem letu 21,7 milijona evrov bilančnega dobička in si v teh dneh izplačal 6,9 milijonov evrov dividend. S kakšnim razlogom in kdaj se je v dveh zasebnih bankah znašlo po razpoložljivih podatkih tudi okrog 300 milijonov državnega denarja? Očitno je, da se vlada izogiba, da bi transparentno predstavila celotno sliko, iz katere bi bila situacija jasna tudi tistim, ki vse to plačujemo. Jasna vsaj do teme mere, da bi lahko argumentirano slutili, da smo ubrali pot, ki je za davkoplačevalce najboljša možna in vsaj za silo pravična, tudi pri uveljavljanju odgovornosti tistih, ki so to stanje povzročili. A občutek je, da smo državljani v tej zgodbi potrebni zgolj zato, da pokrijemo finančno luknjo, ki so jo ustvarili drugi. Zato je vlada svoje ravnanje zavila v celofan kompleksnosti in pomanjkanja informacij, skozi katerega le z največjo težavo in počasi pronicajo posamezni drobci, ki pa so premalo, da bi vzpostavili širše razumevanje celotnega dogajanja.

V imenu ljudstva in po kompliciranih postopkih, ki naj bi jamčili objektivnost izbire, se dogajajo tudi zaposlovanja v državni in javni upravi. Pa gre res za objektivno izbiro najboljših, ki se prijavijo? Znan je primer kadrovanja, ki ga je pred leti izvedla Komisija za preprečevanje korupcije, pri katerem je nekdo v anonimnem pismu medijem že pred samim javnim razpisom napovedal, kateri ljudje bodo izbrani. In res se je tako zgodilo, edina logična razlaga je, da so bile zaposlitve dogovorjene vnaprej. Obstaja veliko primerov v upravi, kjer so izbranci določeni že vnaprej, odprt razpisni postopek pa je zgolj zato, ker pač mora biti. A tragični del zgodbe je, da se na takšne razpise prijavlja po nekaj sto upajočih ljudi, ki izgubljajo svoj čas in denar s pripravo prošenj, razgovori, reševanjem testov in čakanjem na (negativen) odgovor. Vse zgolj zato, da obstaja vtis odprtosti in objektivnosti. Takšni postopki so velika farsa in laž, ki jo lahko razumemo zgolj kot nedopustno norčevanje iz ljudi in nepotrebno zapravljanje davkoplačevalskega denarja.

V imenu ljudstva nam vlada pripravlja znatno povečanje obremenitev nepremičnin. Koncept je že v osnovi nelogičen zato, ker bodo tisti, ki svoj denar vložijo v nakup nepremičnine, obdavčeni vsaj enkrat več od ostalih, ki so izbrali druge oblike plasiranja svojega denarja. Denar, ki ga nekdo zasluži s plačo in porabi za kaviar, je obdavčen trikrat: najprej pri delodajalcu, potem z dohodnino in nazadnje davkom na dodano vrednost. Denar, ki ga nekdo zasluži in vloži v banko, je obdavčen dvakrat: pri delodajalcu in z dohodnino, potem pa glavnica nič več, pač pa zgolj obresti. Pri nepremičninah pa bo obdavčitev četverna, saj bo po nakupu, do katerega je denar obdavčen že trikrat, potrebno plačevati še davek na lastništvo. Smiselnosti tega nam davkoplačevalcem ni nihče pojasnil, zato je utemeljen občutek, da davek na nepremičnine služi zgolj polnjenju državne blagajne. Komentar zasluži tudi množično vrednotenje nepremičnin, ki na izračunano vrednost ne dovoljuje ugovora. Poznamo primere povsem nesmiselnih rezultatov vrednotenja. Za primer, visokogorska parcela, ki zajema skalovje na višini preko 2000 m nadmorske višine, je vrednotena na slabih pol milijona evrov, čeprav lastnik nima prav nobene možnosti, da bi z dejavnostjo na parceli zaslužil en sam cent. A država ne dovoli ugovora. Vrednost nepremičnine se lahko spremeni le, če se spremenijo podatki o nepremičnini, ki jih določa in zbira Geodetska uprava, vseh skupaj je kar 109. Državni uradniki so zavzeli pozicijo nezmotljivosti, s katere ponižujejo lastnike, ki naj se preko 109 parametrov, od katerih jih vsaj pol ne razumejo, bojujejo z nesmisli, ki jih je zagrešila država, ki jo plačujejo! Vse v imenu ljudstva.

Več: Delo


3 KOMENTARJI

  1. To zbirokratiziranost in topoumno bebavost birokratov mora človek doživeti na svoji koži ali na koži nekoga, ki mu je blizu. Da ga strese do kosti. Da ga spomni, na fašistično in komunistično zbirokratizirano totalitarno državo o kateri je 50 let prej pisal Franz Kafka v romanu Proces.

    Po babici sem podedoval 120 let staro podrto hišo, skupaj s ostalimi vnuki. Parcele je komaj kaj. In hišna ni v LJ ali na Primorskem. V hiši živi 80 let star stric, ki je napol klošar. GURS je hišo veliko 8x8m, pritlična, strop je iz slame, WCja ni, ne CK – ocenil na 100.000€ + prav toliko je ocenil trikotno parcelo na kateri ta hiša stoji, velikosti 400m2. Sedaj so ocenili, da iz tega premoženja naredim 10% dohodka in tako so moji družini vzeli otroške dodatke za vse otroke, prav tako pa plačujem 3x več za vrtec. Lahko se pritožujem, a bodo vse zavrnili birokrati. Z veseljem bi vso podrtijo prodali tem birokratom za isto ali celo za polovično ceno kot so oni ocenili, pa je večino ljudi dovolj pametnih, da vedo, da je v Sloveniji mafija napihovala balon nepremičnin, ker so tu lahko največ “profitirali” ( brutalno ropali družbo) z mafijsko – politično -birokratskimi ukrepi.

    • Pavel, morali bi prepoznati, da je Gursov popis nelegitimen in je služil samo Gursu, da je nekaj zaslužil. Jaz popisovalce nisem poklical, tako v Gursovi evidenci sploh ne obstajam. Hvalabogu, da sem bil dovolj pameten. Slovenci so pa masovno padli na svojo pohlevnost. Ne smemo tega delat.

  2. “V ustavi Republike Slovenije je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, izvršuje pa jo neposredno in preko volitev po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Tistim, ki na volitvah dobijo mandat upravljanja države in s tem oblast, državljani še posebej zaupamo skrb za skladno in pravično delovanje ter razvoj države. Pa ne samo skrb, zaupamo in izročamo jim tudi davkoplačevalski denar.”
    Da žal in vse in prav!
    »Neodgovornost je najtežji in glavni problem, v parlamentu in v družbi, ki jo omogoča sedanji proporcionalni volilni sistem«, je poudaril poslanec Branko Grims SDS, pritrdili pa so mu tudi Matej Tonin NSi, Maša Kociper PS, Rihard Braniselj DL, v oddaji na nacionalni TV3.
    Odgovornosti do volivcev in v družbi ni«, so bili poslanci enotni.
    »Samo volitve, brez spremembe volilnega sistema, ne bodo dale nove kvalitete in povečale odgovornosti v družbi«, je bilo jasno njihovo sporočilo.
    Doklej bomo torej še imeli partijski volilni sistem za DZ RS, ko predvsem stranka odloča, kdo je lahko izvoljen, volivcu pa to odreka in mu ne da preferenčnega glasu, kot je to na volitvah za Evropski parlament?
    Odgovornosti pa ni, so bili poslanci iskreni. Slovenija pa tone, ker odgovornosti ni.
    Poslanci so bili tokrat iskreni, kaj pa njihovi strankarski vodje, vodilni politiki države?
    Danes berem. SLS in DESUS, ostane naj kar partijski volilni sistem!?

    Evropske poslance vse skozi volimo s preferenčnim glasom v proporcionalnem volilnem sistemu!
    Tudi Nemci volijo svoje poslance enako!

    Le Slovenija ima še vedno partijski volilni sistem, brez vpliva volivca, le vodstvo partije odloča, kdo bo izvoljen na njeni listi.

    Mentalna in kulturna tragedija, negativna selekcija, država pa hira!

    http://www.zurnal24.si/ukinitve-okrajev-verjetno-se-ne-bo-clanek-208753

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite