M. Steinbacher, Slovenski čas: Grški rekviem dolgovom

2

Grčija, Evropska centralna banka (ECB), Mednarodni denarni sklad (MDS) in države članice evrskega denarnega območja se bodo kmalu pričele pogajati o novem paketu finančnih posojil Grčiji, tokrat v višini približno 86 milijard evrov. Grški parlament je namreč potrdil zavezo do financerjev za izvedbo reform, ki so precej ostrejše od tistih, ki so jih Grki nedavno zavrnili na referendumu. Zeleno luč k pogajanjem sta že dala tudi nemški in francoski parlament – parlamenta dveh ključnih financerk grškega dolga.

Gre za tretji paket finančnih posojil Grčiji iz sklada za stabilnost evrskega denarnega območja. Pričetek pogajanj morajo potrditi še parlamenti v Španiji, Avstriji in Estoniji, glasovali pa naj bi tudi v latvijskem parlamentu, čeprav njihova vlada ne potrebuje soglasja parlamenta. Vendar v teh državah vsaj v tej fazi ni pričakovati zapletov, tako da so vrata pogajanjem o novih kreditih Grčiji praktično že odprta. Težave se lahko pojavijo po končanju pogajanj, ko bodo izvedbo paketa posojil morale potrditi vse članice evrske skupine. Pot do končnega dogovora in do izvedbe novih posojil Grčiji je torej še razmeroma dolga.

V vmesnem času bodo Grkom finančne dolgove plačevali skladi EU. Tako vsaj kaže glede na besede Valdisa Dombrovskisa, podpredsednika Evropske komisije, ki je zadolžen za območje evra. Tako naj bi Grčija iz evropskih skladov še pravočasno prejela nakazilo v višini 7,1 milijarde evrov premostitvene likvidnosti, ki naj bi zadostovala za poplačilo zapadlih dolgov v vrednosti 4,2 milijarde evrov do Evropske centralne banke (ECB) in približno dveh milijard evrov do Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Odpisati ali ne odpisati

Kaj bi neplačilo dolgov do ECB pomenilo za grški bančni sistem, je veliko vprašanje, saj bi ECB morala glede na pravila v območju evra prekiniti z izvajanjem nujne likvidnostne linije grški centralni banki in grške banke bi ostale zaprte. Neplačilo Grčije ECB-ju bi lahko pomenilo uvod v izključitev Grčije iz evrskega denarnega območja in prehod nazaj k drahmi, čeprav nikjer ni zapisanih pravil za izključitev države iz evrskega denarnega območja. Grške banke bi namesto evrov med svoje vire financiranja namreč prej ali slej morale dobiti neko drugo vrednost oziroma nek kvazi-denar, ki bi bil vmesni korak do uvedbe drahme.

Izplačilo zapadlih obveznosti do MDS in do ECB grški vladi omogoča formalni pričetek pogajanj o posojilih, ki jih potrebuje za stabilizacijo bančnega sistema, za postopno odpravo kapitalskih omejitev pri poslovanju z evrskimi državami in za postopno normalizacijo razmer v gospodarstvu. Med MDS in državami članicami evrskega denarnega območja trenutno vladajo napeti odnosi. Evrske države so postavile pogoj, da mora pri finančnem reševanju Grčije sodelovati tudi MDS, le-ta pa svojo udeležbo pogojuje z grškim poplačilom zapadlih obveznosti do MDS, z delnim odpisom dolga, z zamrznitvijo odplačevanja dolga in z znižanjem obrestnih mer.

Odpis dolgov znotraj evrskega denarnega območja je v nasprotju s pravili evrske denarne unije in bi lahko povzročil domino učinek na druge države z evrom, ki so prav tako šle skozi program sanacije bančnih sistemov in javnih financ. Povišalo bi se tveganje za razgradnjo evrskega denarnega območja, kar bi se odrazilo v padcu vrednosti evra na mednarodnih trgih. Morebiten razkroj evra bi privedel do nepredvidljivih posledic za življenjski standard prebivalcev evrskih držav, vključno s Slovenijo.

Zahtevam MDS med drugimi nasprotuje nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, osrednja figura med financerji grškega dolga, ki ne pristaja na odpis dolgov Grčiji v okviru evrske skupine in od grške vlade zahteva jasne in odločne korake k izpeljavi dogovorjenega paketa strukturnih sprememb v grškem gospodarstvu. Morebiten delni odpis dolgov je po mnenju Schäubleja mogoč šele, če bi Grčijo začasno izključili iz evrskega denarnega območja. Za sedaj kaže, da bodo Nemci privolili v prestrukturiranje dolga in znižanje obrestnih mer, v odpis pa ne.

Bodo Grki ustavili praznjenje bank?

Svet guvernerjev pri Evropski centralni banki je nedavno odločil, da bo ECB še naprej vzdrževala likvidnostno linijo grškim bankam, po potrditvi reformnih zavez v grškem parlamentu pa so linijo povišali in jo prilagodili zadnjim zahtevam grške centralne banke. To naj bi zadostovalo za odprtje grških bank. Vendar se bodo za nadaljevanje likvidnostne linije v grški denarni sistem pred odobritvijo novih posojil Grčiji najbrž vsaj delno morala unovčiti jamstva iz evropskega mehanizma stabilnosti, saj naj bi kritje grške centralne banke pri ECB po nekaterih ocenah znašalo le še okoli 20 milijard evrov. Unovčevanje ne bi bilo potrebno oziroma bi bilo minimalno, če bi Grki prenehali prazniti svoje banke in pričeli vračati gotovino v svoj bančni sistem. Če Grki niti po napovedanem odprtju bank in po zavarovanjih likvidnostne linije ECB z denarjem iz jamstev evropskega mehanizma stabilnosti ne bodo prenehali prazniti svojega bančnega sistema, bo ECB primorana zaustaviti dotok svežega denarja v grški bančni sistem in njihove banke bodo morale biti napolnjene z nekim drugim premoženjem.

Več lahko preberete na strani priloge Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Kdaj se pomaga imamo napisano v Svetem pismu! Obžalovanje in pripravljenost “jesti skupaj s prašiči”.
    Prilika o izgubljenem sinu (Lk 15, 11-31)

    So Grki že v takem stanju? EU jim lahko pomaga z denarjem, banksterje pa bodo morali odstraniti sami! Sami! Sicer ni učinka.

Comments are closed.