M. Steinbacher, Slovenski čas: Ali bomo vendarle obrnili barko?

1
254

Dodatna krepitev državne vloge v slovenskem gospodarstvu ni rešitev

V Sloveniji je bila konec minulega tedna redna misija Evropske komisije, ki je ugotavljala napredek pri spopadanju z makroekonomskimi neravnovesji, 15. oktobra pa je naša država v Bruselj poslala proračunske dokumente za prihodnje leto. Pravi trenutek, da se s sodelavcem Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu ozremo na slovenski ekonomski danes in jutri.

Analitiki Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo izboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji, to bi naj bilo posledica predvsem okrepljene investicijske aktivnosti države z njenimi vlaganji v infrastrukturo iz prve polovice leta 2014, ki so povezana s črpanjem evropskih sredstev in napovedujejo 2% gospodarsko rast. Minister za finance ob tem poudarja nujnost občutnejših sprememb v strukturi izdatkov državnega proračuna, ki bi naj bili bolj razvojno naravnani, primanjkljaj pa v okvirih pod 3 % bruto domačega proizvoda, postopno pa povsem odpravljen.

Nekateri ekonomisti ocenjujejo, da bi morala država pospešiti investicije in končno potrošnjo, to naj bi okrepilo gospodarsko rast, ki bi v končni fazi popravila proračunske prihodke in izravnala državni proračun. Ob tem ne omenjajo načinov financiranja teh investicij niti tega, katere investicije naj država spodbuja, niti meril, po katerih naj to izvaja, da bo pospešila gospodarsko aktivnost, izšla iz dolžniške spirale in ubežala bankrotu.

Na ministrstvu za finance za leto 2014 napovedujejo proračunski primanjkljaj v višini 1,2 milijarde evrov oziroma med 3,3 in 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Ob tem se pri razlogih za manj prihodkov v proračun sklicujejo na nesprejetje davka na nepremičnine, ki bi državni blagajni prinesel približno 200 milijonov evrov dodatnega denarja, na razkorak med financiranjem evropskih projektov v višini okrog 250 milijonov evrov, na povišanje stroškov za plačilo obresti v višini okrog 150 milijonov evrov ter na približno 120 milijonov evrov višje izdatke za pokritje minusa pokojninske blagajne od sprva predvidenih. Na prihodkovni strani računajo na približno 100 milijonov evrov več pobranih davkov iz naslova davka na dodano vrednost zaradi višje gospodarske rasti od sprva načrtovane in strožjega nadzora nad pobiranjem davkov ter približno 90 milijonov evrov od plačila uporabnin mobilnih operaterjev. Do konca leta nameravajo po besedah ministra za finance po ministrstvih doseči med 40 in 60 milijoni evrov znižanj v izdatkih.

Težave proračuna za leto 2015

Skupno zvišanje proračunskega primanjkljaja za letošnje leto od sprva predvidenega znaša približno 200 milijonov evrov, kar je obvladljivo. Več težav bo s proračunom za prihodnje leto, ko naj bi primanjkljaj glede na današnji okvir izdatkovne strukture dosegel 2 milijardi evrov oziroma več kot 5,5 % bruto domačega proizvoda. Podatek je presenetljiv glede na to, da ne gre za t. i. ciklični primanjkljaj, ki bi bil vezan na sanacijo bančnega sistema, temveč na strukturni primanjkljaj, ki je vezan na delovanje države. Poraja se vprašanje, kaj naj bi v letu 2015 povzročilo napovedano dodatno 800-milijonsko povišanje razkoraka med prihodki in izdatki v državnem proračunu glede na leto 2014. Še posebej v luči napovedi UMAR o krepitvi gospodarske aktivnosti v letu 2015 in višji gospodarski rasti, ki delujeta kot stabilizatorja državnih financ.

Del odgovora bi lahko dala časovnica črpanja evropskih sredstev. Za obdobje 2007–2014 je bilo podpisanih za 4,2 milijarde evrov pogodb, vezanih na kohezijsko politiko EU. Tako je za leto 2015 predvidena krepitev izplačil slovenskega proračuna za evropske projekte, ki so že v teku. Do prve polovice leta 2014 je bilo po podatkih vlade iz državnega proračuna poplačanih vsega skupaj približno 69,6 % celotne vrednosti omenjenih pogodb. To pomeni, da se bo financiranje preostankov v dobršni meri zamaknilo v leto 2015 in pritisnilo na proračunske izdatke. Za sofinanciranje teh projektov bo vlada v letu 2015 po konzervativni oceni morala poiskati vsaj za pol milijarde dodatnih premostitvenih proračunskih virov, če bo želela izpolniti pogodbene obveznosti po teh projektih in zahtevati vračilo denarja iz bruseljskih blagajn, ki bo prišlo z zamikom in povzročalo nastajanje premostitvene luknje v proračunu v ocenjeni višini skoraj 300 milijonov evrov.

Višji bodo tudi izdatki za nadomeščanje luknje v pokojninski blagajni in izdatki za servisiranje javnega dolga (skupaj okrog 300 milijonov evrov). V kolikšni meri namerava vlada povišati lastno financiranje različnih infrastrukturnih in drugih projektov neodvisno od bruseljskih razpisov ter v katero smer namerava prestrukturirati državne izdatke, iz ministrovih javnih nastopov ne morem sklepati.

Več lahko preberete v prilogi Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Vsebinsko pregleden, jedrnat in konkreten prispevek avtorja.

    Samozavajajoče je, ko se vlada sklicuje, da bo višja gospodarska rast krpala proračun. Kdo pa jamči za višjo gospodarsko rast, ki je odvisna od notranjih in zunanjih dejavnikov?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite