M. Špelič, Družina: Jubilej usmiljenja

1

Papež je naznanil izredno jubilejno sveto leto

Kako potrpežljivo Sveti Duh vodi Cerkev! Ko dozorijo časi, pride z »novo« vsebino, ki je sicer navzoča v oznanilu že od vsega začetka, a nekako do tega trenutka še ni prišla na dan z vso svojo močjo. Tako je Cerkev prišla do razmisleka o Sveti Trojici v 4. stoletju, o evharistiji v 13. stoletju, 20. in 21. stoletje pa potrebuje razmisleka in udejanjanja usmiljenja. Že od prve velike noči, ko se je Cerkev rodila iz prebodene Kristusove strani, je v njej navzoča Trojica, evharistija, usmiljenje, danes pa je očitno nastopil čas, da se posebej zazremo v božje in svoje usmiljenje.

Sv. Favstina in sv. Janez Pavel II. sta zarisala prve močne poteze, papež Frančišek pa je pred prvimi večernicami letošnje nedelje božjega usmiljenja dal prebrati svojo bulo, uradno pismo, s katerim je naznanil izredni jubilej usmiljenja. Po prvih besedah nosi pismo naslov »Misericordiae vultus« (Obličje usmiljenja) in je precej obsežno, saj ga je za približno dve tretjini Markovega evangelija.

Mnogi se še dobro spominjamo zadnjega svetega leta, velikega jubileja 2000, ki je močno poživil našo vero; naslednje redno sveto leto bo 2025; papež Frančišek pa se je odločil, da ni na mestu čakanje in je brez odlašanja napovedal, da bo že letos, 8. decembra, ob 50. obletnici sklepa drugega vatikanskega koncila znova odprl sveta vrata v baziliki svetega Petra (ta vrata so sicer zazidana), nadduhovniki drugih treh papeških bazilik in škofje po svojih škofijah v stolnih cerkvah pa na tretjo adventno nedeljo. In to ne bodo samo sveta vrata, to bodo obenem vrata usmiljenja. Ta vrata bodo ostala odprta do praznika Kristusa Kralja naslednje leto.

Cerkev se odpira svetu – to je tudi ena velikih misli drugega vatikanskega koncila –, a ne zato, da bi se mu prilagodila, ampak da bi ga objela z božjim usmiljenjem, ki je »utripajoče srce evangelija«. Zato že v napovednem pismu papež vabi, naj premišljujemo božjo besedo, ki govori tako v Stari kot v Novi zavezi o božjem usmiljenju. Potem pa brez ovinkarjenja povabi, naj ga pridemo izkusit v zakramentu sprave. Prvi smo k spovedi povabljeni duhovniki, ker lahko le tisti, ki je sam izkusil usmiljenje, postane posrednik tega usmiljenja, ne pa brezčutni administrator ali celo sodnik. Zlasti postni čas svetega leta naj bi bil zaznamovan z močnimi vabili, da bi čim več ljudi izkusilo božjo odpuščajočo ljubezen. Odločno potem papež povabi k spreobrnjenju in spovedi vse člane kriminalnih združb in vse, ki so povezani s korupcijo. Ne varčuje niti z ostrimi besedami o denarju, ki ne prinese sreče; ko je krvav, pa ogroža celo večno življenje nasilnika in krivičnika. Bolje se je takoj zateči k usmiljenju, kot pa pasti pod hudo sodbo, ki čaka vsakega.

Temu nasproti papež ponudi dela usmiljenja, tako telesna kot duhovna, na katera smo včasih že kar pozabili. Našteje jih in nas obenem spodbudi k temu, da bi jih vedno znova odkrivali in udejanjali v razmerah današnjega časa.

Več lahko preberete na strani Družine.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

Comments are closed.