M. Škoberne, iskreni.net: LGBT SLO – “Zakonska dopustitev nadomestnega materinstva bi bila dobrodošla”

To smo lahko leta 2012 prebrali v reviji slovenskega LGBT gibanja Narobe. A kako to, da se potem v letošnji kampanji, ko so želje in prizadevanja istospolnih vsakodnevna tema, o tem sploh ne pogovarjamo?

Hitri ugovor zagovornikov zakona bi bil, da vprašanje nadomestnega materinstva in tudi umetna oploditev za istospolne pare pač nista del zakona, o katerem bomo odločali v nedeljo.

Če morda ozko tehnično gledano res drži, da zakon sprememb neposredno na uvaja, pa še ne pomeni, da ne tlakuje poti do tja oz. da to ni eden od ciljev LGBT aktivistov in liberalnih struj. Le da je pot postopna, novi zakon pa ena od pravnih stopnic na njej.

V Sloveniji tudi že imamo vsaj dva javno znana primera moških, ki sta se v tujini poslužila nadomestnega materinstva in vsaj v enem primeru dosegla tudi pravno priznanje starševstva v Sloveniji.

Kaj je realnost in kaj je cilj LGBT aktivistov?

V zvezi s tem, kaj so želje, cilji in prizadevanja gejevskih in lezbičnih aktivistov pri nas, pa precej razkrije vpogled v članek o nadomestnem materinstvu, ki je bil objavljen oktobra 2012 v LGBT reviji Narobe (št. 22-23). Članek je napisala pravnica dr. Nana Weber.

Webrova najprej opiše trenutno pravno ureditev na tem področju v Sloveniji, nato pa našteje tuje države, v katerih se je mogoče poslužiti nadomestnega materinstva. Predstavi tudi pravno podlago za priznanje tovrstne posvojitve v Sloveniji (na podlagi tuje sodne odločbe). A najbolj zanimiv je zaključek članka:

»Istospolni partnerji lahko torej kljub veljavni zakonodaji izkoristijo več možnosti, da postanejo starši na podlagi nadomestnega materinstva. V skladu s tem niti ni mogoče v celoti preprečiti, da se najdejo rešitve, ki vodijo v enako posledico, in tudi zato bi bila zakonska dopustitev nadomestnega materinstva tudi v takih primerih dobrodošla.

Pravo bi namreč tako sledilo življenjski resničnosti in družbenim potrebam ter ju mnogo ustrezneje uokvirjalo. Navsezadnje povzroča nedopustitev nadomestnega materinstva v takih primerih dodatno neenakost, ki je utemeljena na socialni razslojenosti in je povezana z uresničevanjem pravice do družinskega življenja, ki jo ščiti 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Kompenzacija za nadomestno mater znaša od 10.000 do 30.000 ameriških dolarjev, lahko tudi več. Celotni stroški postopka, vključno s plačilom odvetnikov, agencije, klinike in zdravstvene oskrbe, znašajo dodatnih 45.000 do 60.000 ameriških dolarjev, k čemur je treba prišteti še stroške prihoda v tujo državo in bivanja v njej. Na koncu se torej izkaže, da pravo ne zmore preprečiti ‘nedopustnega’ vsem, temveč predvsem tistim, ki si tega iz finančnih razlogov ne morejo privoščiti. S tem pa se ena njegovih osnovnih funkcij dodatno ‘sfiži’ in bi bil že zato potreben vnovičen, tehtnejši razmislek o teh vprašanjih.«

Iz napisanega, ki je bilo objavljeno v osrednji reviji slovenskega LGBT gibanja, torej lahko razberemo:

da se uporaba nadomestnega materinstva preko storitev v tujiini že dogaja,
da slovenska sodna praksa temu ne nasprotuje, ampak nastalo stanje v praksi “legalizira”,
da bi bila zato zakonska dopustitev nadomestnega materinstva potrebna,
da bi pravo s tem moralo slediti “življenjski resničnosti” in “družbenim potrebam”,
da gre pri tem vprašanju za uresničevanje pravice do družinskega življenja,
da trenutna nedopustnost nadomestnega materinstva diskriminira manj premožne istospolne pare,
in da bi bilo potrebno to diskriminatornost (zakonsko in družbeno) odpraviti.
Glede na to, da na koncu poziva k novemu, »tehtnejšemu premisleku« o teh vprašanjih, lahko pričakujemo, da bo tudi do (poskusov) sprememb na tem področju prej ali slej prišlo. In zopet bo ključen argument neenakosti pred zakonom oziroma diskriminacije.

In glede na tehtnost premisleka, odprtost debate in (ne)moč argumenta pravic otrok nasproti željam in pravicam odraslih, kakršnim smo trenutno priča, nas lahko upravičeno skrbi.

Več lahko preberete na iskreni.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.