M. Pogačnik za PlanetSiol: “Odstopiti bi moral najmanj minister ali celo vlada”

21
392

To je verjetno največji škandal v mednarodnih odnosih Republike Slovenije od njene samostojnosti, trdi strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik.

Kakšne pravne razsežnosti ima ravnanje slovenske predstavnice pred arbitražnim sodiščem in slovenskega arbitra, ki ga je včeraj razkril hrvaški medij?
Najprej je treba povedati, da je to v mednarodni praksi – če drži, kar smo slišali – nezaslišan dogodek. Gre za neposredno komunikacijo med predstavnico države in arbitrom, kar je groba kršitev mednarodnega prava. Vsaka taka komunikacija med arbitrom in predstavnikom države je prepovedana po mednarodnem pravu – za arbitra, ki ne sme sprejemati navodil od nacionalnega agenta, pa tudi nacionalni agent ne sme dajati takih navodil. To je prepoved, ki je v mednarodnem pravu jasna.

Glede na to, da gre za eno od temeljnih načel mirnega reševanja sporov, to je neodvisnost arbitra od nacionalnih navodil, je to res grob poseg v mednarodno pravo. In glede na to, da je to temeljno načelo po 8. členu Ustave Republike Slovenije del slovenskega pravnega reda, gre tudi za spregled ustavne norme. Ne gre samo za kršitev mednarodnopravne norme, ampak za kršitev temeljne pravne norme nasploh, to je neodvisnosti sodstva. To je tako, kot da bi se stranka za vogalom pogovarjala s sodnikom in bi sodnik sprejemal navodila od stranke. To je nezaslišano.

To je tako groba kršitev, da bi bilo pričakovati najmanj odstop ministra ali pa celo vlade, ki je to dopustila. Države tega ne smejo početi. Če se to zgodi, to na državo v mednarodni skupnosti meče izjemno izjemno slabo luč.

Kakšne posledice ima lahko to ravnanje za postopek arbitraže? Kakšne možnosti ima zdaj Hrvaška?
Razumljivo je, da se je Hrvaška odzvala občutljivo, in prav je tako. Pričakovano bi bilo, da bi Republika Hrvaška zahtevala izločitev slovenskega arbitra, opravičilo Republike Slovenije in zagotovilo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Opravičilo in zahteva, da se to ne bo več zgodilo, sta uveljavljena standarda v mednarodnih odnosih in pravu.

Republika Slovenija bi, če se je to res zgodilo, morala biti maksimalno kooperativna. Mislim, da tudi ni v interesu RS, da se taka nepravilnost nadaljuje ali tolerira. Morala bi storiti vse, kar je v njeni moči, da se ta nepravilnost čim prej popravi in sprejme ustrezne ukrepe. Zame to pomeni, da se takoj zamenja slovensko predstavnico oziroma da sama sproži postopek razrešitve.

Pogovarjala se je Urška Makovec. Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

  1. Težko je najti besede, s katerimi bi opisal, kako so tu zavozili. Je pa res vprašanje, ali je šlo tu za neko soliranje, ali so za to vedeli tudi v ministrstvu in celo vladi. Je pa škoda nepopravljiva.

  2. Ta afera je krasen primer političnega stanja v Sloveniji. Če bi bila na oblasti SDS, bi bila Slovenija en sam potres, od samega tresenja bi se sesula tudi vlada.
    Zdaj – nikome ništa.

    Je pa tudi res, da so Hrvati grozni. Ob vsem morju, ki ga imajo, nujno potrebujejo ter nekaj metrov Piranskega zaliva. Več stoletij je bila celo Savudrija del komunalnega območja mesta Piran. Dobro, Piran je bil v različnih državah, območje pa so na dve državi (tedaj republiki) presekali komunisti po drugi svetovni vojni. Marsikdo reče, da občuduje Hrvate za njihovo domoljubje in njihov boj za njihovo. Toda njihov boj za del Piranskega zaliva (po njihovem naj bi šlo za Savudrijsko valo) je nekaj izrazito nesamnega, saj nam jemlje odprt dostop do mednarodnih voda.

    Sam ne izključujem možnosti, da so zanje negativni odločitvi arbitražne komisije, ki se je nakazovala, umetno uastvarili afero (v kateri so vede ali nevede sodelovali tudi naši), ki bo zdaj zelo pripraven povod za razpustitev komisije. Kako je sploh lahko prišlo do prisluhov?

  3. Beda naše desnice se zdaj prav izpostavlja s tem, da namesto da bi od sramu zaprli gobec, zdaj špekulirajo o krivdi Hrvatov za prisluškovanje. Neverjetno.
    Tviter komentarji so neverjetni. NSi odločno obsoja prisluškovanje! J. Jerovšek: Najhujši pritisk na sodišče je da Hrvaška prisluškuje vsem sodnikom. A. Tomažič: Zakaj so Hrvati prisluhe objavili šele sedaj???
    SDS pravi, da je zdaj treba varovati možnosti da se postopek izpelje. To je edino razumno, a se bojim, da nimamo šans.

    Proti ugotovitvi, da je Slovenija prekršila arbitražni sporazum, ni argumentov. In za nas ni rešitve.

  4. Jaz pa trdim, da so tudi Hrvatje vedeli za izid, ki jim ni všeč. Zato so imeli že pripravljeno neko afero, da bodo uničili verodostojnost sodišča in sodbe ne bodo upoštevali. Hočejo pač vse!!!

    • Tudi če so. Tudi če mi razkrijemo sedaj neko njihovo afero, bomo samo dokončno zrušili postopek, v katerem smo očitno celo zmagovali.

  5. Zdaj bi morali tega sodnika in tole bimbo takoj dat pred sodišče. Erjavca razrešit. Ponudit zamenjavo arbitra, se opravičit Hrvatom in upat, da bi to morda bilo dovolj, da Hravaška ne bi odstopila od arbitražnega sporazuma.

  6. Afera je značilno balkanska: zakaj bi se morali držati dogovorov, pogodb, zakonov,… če jih lahko zaobidemo, poteptamo, kršimo!

    Obe strani, tako slovenska s skrajno diletantskim izničenjem videza nepristranskosti sodnika kot hrvaška s tajnim prisluškovanjem tujim diplomatskim predstavnikom, sta gladko prekršili zavezo o tajnosti postopka arbitraže. Težko je oceniti, katera stran je hujši kršitelj.

    Ali ni namen mednarodne arbitraže prav v tem, da o težko rešljivih sporih med državami razsoja neodvisna institucija? Čemu torej imata državi, ki sami nista bili sposobni rešiti mejnega vprašanja, svoje predstavnike med arbitražnimi sodniki? Zadoščalo bi, da imata svoje odvetnike.

    • Obveščevalne službe pač prisluškujejo. Če so kje posebej zainteresirane za prisluhe, so pri zadevah kot je bila to dogovarjanje Sekolca in one frajle iz Mladike. Jahati na tem, kaj groznega so Hrvati naredili s temi prisluhi in še bolj grozno, da so jih objavili in jih uporabljajo kot orožje, je smešno. Vsaka normalna država bi to naredila na mestu Hrvatov.

      Blamaža v konkretnem primeru je povsem na slovenski strani. Velika sreča, da so trije arbitri v Haagu odločni nadaljevati postopek in da pozivajo, naj Slovenija predlaga novo ime. Kar pa še ne pomeni, da niso možni resni zapleti, vključno z odstopom Hrvaške od sodelovanja pri tej arbitraži.

      • Že res, da obveščevalne službe pač prisluškujejo, tudi ko ne bi smele, a res je tudi, da sodniki niso vsi in vedno nepristranski 🙂

        Očitno je v postopek arbitražne presoje že vračunano, da bi bil katerikoli sodnik lahko pristranski, saj so predvideni tudi postopki odpoklica in zamenjave takega sodnika.

        Toliko bolj je možno pričakovati, da bi lahko bil pristranski sodnik, ki izhaja iz države, vpletene v spor. Zaradi uravnoteženosti sta nasprotujoči si strani v arbitražnem postopku celo zastopani vsaka s svojim sodnikom, da sta – sicer formalno k nepristranskosti zavezana sodnika – lahko oba pristranska vsak v svojo smer.

        Prav zato menim, da bi bilo bolje, ko v arbitražnem postopku ne bi razsojali predstavniki sprtih strani – v izogib pristranskosti sodnikov zaradi lojalnosti lastni državi. Potem bi obveščevalne službe pač prisluškovale komu drugemu 😉

        • Po svoje imaš tu gotovo prav. Po drugi strani sestava, ki vključuje tudi po enega na predlog vsake od vpletenih strani, zagotavlja nekaj dialektike, dinamike in zagotovila za dodatno motiviranost tistih, ki presojajo. Če kje, potem je načelo pro et contra vgrajeno v bistvo sojenja in razsojanja, kot velja od rimskih časov naprej. Sestava kot je ima svoje šibke in močne točke.

  7. Sicer sem istega mnenja kot Zdravko.

    Posebej boleče mi je, da se Slovenci iz vsega skupaj nič ne naučimo. Evo, imeli smo Patrijo kot grozljiv primer, kam seže zlorabljanje sodstva in instrumentalizacija sodnikov v politične namene. Da na tej bazi spremenijo izzid volitev, barvo vlade, brez dokazov vodjo opozicije vržejo v zapor, mu odvzamejo protipravno poslanski mandat itd.

    Ampak iz vsega se naučimo nič. Tudi večina desnice ne. To, da neka smrklja iz Mladike vzvišeno daje v slengovskem izrazoslovju voljnemu sodniku z ugledno akademsko karijero, in članu ugledne mednarodne arbitraže, direktna navodila, kaj naj dela, govori, zastopa, to se zdi večini v Sloveniji povsem OK. Problem je samo, da so ju grdi Hrvati zasačili in da so še bolj grdi kot so, vse skupaj spravili v javnost.

    Kakšna beda, ne le oblastnikov, na čelu z Erjavcem, ampak tudi desnice: raznih tvitov in izjav Jerovška, Tomažiča, Tonina, pa posebej Federica Potočnika. In beda recimo Peskove, ki ni hotela razumeti Verice Trstenjak.

    Ma jaz očitno nikoli ne bom doživel ob takih sonarodnjakih pravne države na slovenskih tleh! Očitno je komunizem dokončno spral možgane skoraj vsem, levim in desnim. Pravna država pomeni neodvisnost tretje veje oblasti, ne pa da sodnik voljno posluša politična navodila državnega uradnika. Nikoli nikjer! Nacionalni interes gor ali dol.

  8. No končno, sem vesela da si dojel razsežnosti “nacionalnega interesa”, ki nam je bil skorajda v zibko položen !!!

  9. Zelo poučen primer!

    Zdaj je na dlani, da bi morali prisluškovati našim politikom in sodnikom, pa bi se stanje v pravosodju čez noč normaliziralo. Pa ne le prisluškovati ampak tudi zasledovati, da se preprečijo pravosodne korupcije.

    To je v javnem interesu!

  10. Pravzaprav so se s to afero pojavile srečne okoliščine, ker Hrvaška te arbitraže ne bo upoštevala in se vsa zadeva okrog meje vrača na začetek. Arbitraža je bila ponesrečena zadeva, ki bi za Slovenijo izpadla neugodno z novimi izgubami teritorija. Če bi pa se nakazoval za Slovenijo delno ugoden izid, bi pa Hrvaška takoj začela z bojkotiranjem, kar se je tudi zgodilo, saj je sprejela arbitražo s figami v žepu vedoč, da bo že kako nadmudrila boljševiško deželico, ki nima nobenih domovinskih in džavotvornih občutkov pač pa vsemogočno korupcijo političnih elit. Razpredanje o absolutni nepristranskosti našega ali hrvaškega ali kateregakoli arbitra je v današnjem svetu silno naivno, saj vsi vemo, da je denar sveta vladar in da je hrvaški arbiter prav tako deloval v hrvaškem interesu, kot je verjetno tudi naš. Ne verjamem namreč, da bi bil tako naiven, da bi o svojem zaupnem delu česnal po telefonu brez namena torpedirati arbitražo. Meja v EU itak ni več, o razmerah vzdolž njih pa se bodo dogovorile naslednje generacije, ki bodo očiščene boljševizma, kot so v Nemčiji očiščene nacizma.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite