M. Plešej, iskreni.net: “Če sem iskren, bom gotovo odkril načrt, ki ga ima Bog zame”

Mario Plešej je edinstven primer v slovenskem katoliškem občestvu: kot homoseksualna oseba se je odločil iskreno spregovoriti o svoji življenjski izkušnji in duhovni poti.

V času, ko se v Cerkvi čedalje bolj soočamo s problemom prikrite homoseksualnosti, v družbi pa smo zaradi teženj po spremembi temeljne zakonodaje, ki ureja zakon in družino, izkusili globoko razklanost, je njegovo pričevanje še posebnega pomena.

Mario, danes bova precej govorila o homoseksualnosti, ampak ne bi rad s tem začel intervjuja. Rad bi, da najprej nekaj spregovoriva o tvojem delu in poslanstvu. Si sodelavec Socialne akademije in v zadnjem času se še posebej ukvarjaš z vprašanjem sprave …

S Socialno akademijo sodelujem od leta 2010, leta 2012 pa sem dobil štipendijo za trimesečno usposabljanje na področju državljanske vzgoje v Nemčiji. Tam je imel eden od programov naslov »Učiti se iz zgodovine«. Ker sem moral izbrati svoj projekt, sem predlagal, da bi delal nekaj v zvezi z našo polpreteklo zgodovino.

Zakaj te tako zanimajo ta vprašanja?

Mnogi, ki me to sprašujejo, domnevajo, da imam v svoji družini probleme, povezane z drugo svetovno vojno pri nas, predvsem s poboji, in da sem zato v ta vprašanja čustveno vpleten. Ampak ne, moja družina teh bolečih izkušenj nima. K tem vprašanjem me spodbuja preprost krščanski vzgib: delati za mir, delati za spravo, saj je to ena temeljnih nalog kristjana.

Kje smo danes s spravo v Sloveniji?

Zelo se strinjam z ameriškim veleposlanikom Mussomelijem, ki pravi, da v Sloveniji nismo navajeni in sposobni odprto govoriti o težavah. Po mojem mnenju smo Slovenci značajsko taki, da se težko pogovarjamo o težkih stvareh. Zato se te težave kopičijo, tako na osebni ravni, v človeku, kot v medosebnih odnosih in na družbeni ravni.

Če se ne pogovarjaš o težavah, jih tlačiš in ne daš iz sebe, se to nabira v človeku in v nekem trenutku izbruhne. Zato prihaja do toliko izpadov, na katere vedno znova reagiramo zelo čustveno in nismo sposobni racionalne, argumentirane razprave.

V zadnjem času ugotavljam tudi, da ljudje ne verjamejo več, da sploh kdo govori resnico. Prevladuje prepričanje, da je to, kar nekdo pove, blefiranje, igra. To sem zelo občutil v zadnjem času, ko sem javno spregovoril o svoji homoseksualnosti. Med komentarji sem zaznal, da enostavno nekateri ne morejo verjeti, da sem lahko o tem spregovoril, predstavil svoja stališča in da obenem nisem povezan z nekimi ozadji ali lobiji.

To je težava na področju sprave. Ne več strah, kot je bil pred leti, ampak nezaupanje ter pomanjkanje poguma za odprto razpravo na kulturen način, razpravo, ki ohranja dostojanstvo tvojega sogovornika.

Najbrž si tudi zaradi svoje življenjske zgodbe bolj senzibilen za to, kar si zdaj omenil. Kot homoseksualna oseba si verjetno občutil problem tlačenja tega, kar je v človeku, željo po odprtem pogovoru, potrebo, da se ob tem ohrani človeško dostojanstvo. Velik korak na tem področju si naredil, ko si javno spregovoril o svoji izkušnji. Zakaj si se za to odločil za ta korak?

Tega dejanja nisem posebej načrtoval. Mislim, da je Duh deloval, da sem spregovoril ravno v tem trenutku. Bilo je več spodbud. Ena je bila zagotovo, ko je papež Frančišek poslal vprašalnik v pripravi na škofovsko sinodo o družini. Nekaj vprašanj se je dotikalo tudi homoseksualnosti.

Ko sem bral ta vprašanja, sem bil precej presenečen, o kakšnih stvareh sprašuje papež, presenečen, da je zelo realističen – recimo, ko sprašuje, kako približati otrokom iz istospolnih zvez krščansko vero. Na vprašanja, ki zadevajo homoseksualnost, sem odgovoril tudi sam in povedal, kaj mislim o odnosu Cerkve do teh vprašanj.

Drugi vzgib sem doživel v Nemčiji, kjer sem bil v začetku januarja, ko se je prvič izpostavil en profesionalni nogometaš, ki je homoseksualec. Nagovorilo me je, da je zbral toliko poguma in spregovoril v okolju, ki velja za zelo »moško« in kjer ni prostora, kot se je sam izrazil, za neke »mehkužne moške«, ampak terja »bojevite može«.

Pogovarjal se je Štefan Kržišnik.

Celoten intervju lahko preberete na iskreni.net.