Namesto da bi država državljane ščitila pred samovoljo in arbitrarnostjo lastnih organov, na vse pretege ščiti državne organe zaradi njihove samovoljnosti in arbitrarnosti.
Državnotožilski svet je s svojo odločitvijo o generalnem državnem tožilcu Zvonku Fišerju zadal nov udarec Sloveniji. Ugotovitev, da je Fišer v primeru Boštjana Škrleca kršil zakon in da ta kršitev ni tako velika, da bi moral s svojega položaja, je škandalozna in bo imela posledice. Ne zaradi Fišerja kot takega, namesto njega bi lahko v tem času dobili le še enega novega Fišerja, mogoče celo slabšega, saj je nabor kadrov, ki jim od čevljev še visijo ostanki komunistične in udbovske preteklosti, na pretek. In Cerar se jih sploh ne brani ter lepo kombinira mlado povzpetniško generacijo, zaznamovano s čudnimi karierami, patološko narcisoidnostjo ali gensko prirojeno goljufivostjo, s staro komunistično in udbovsko nomenklaturo. Sporočil te odločitve je seveda več.
Prvo sporočilo. Mi smo oblast in počnemo, kar se nam zljubi in kar hočemo! Ugotovitev državnotožilskega sveta, da je prvi tožilec v državi ravnal proti zakonu, vendar ne dovolj proti zakonu, da bi bilo zaradi tega treba parlamentu predlagati njegovo zamenjavo, je katastrofa. Generalni državni tožilec Fišer je prvi v državi, ki mora ravnati strogo po zakonu in nič drugače. Fišer kot nekdanji ustavni sodnik nas odpravi z izjavo, da je pred tremi leti imenoval tožilca Boštjana Škrleca v dobri veri in ga napačno branje ali napačna interpretacija zakona niti najmanj ne vznemirjata. Sta se državnotožilski svet ali minister za pravosodje vprašala, ali morda ni bilo to napačno branje zakona namerno? Ali se lahko na »dobro vero« pred sodno oblastjo sedaj zgovarjamo tudi navadni smrtniki in ali bo to upoštevano? Pravo je imunski sistem vsake družbe in družba, v kateri ta imunski sistem rušijo tisti, ki bi ga morali varovati, je obsojena na propad. V primeru Janeza Janše se je in se vedno znova poziva k njegovemu odstopu ali umiku že ob najmanjšem sumu ali kakšnem patološkem medijskem zapisu, pri Fišerju pa je bila kršitev dokazana in potrjena, celo od samega državnotožilskega sveta, ker pa je to naš človek, ni treba, da odstopi. Ali pa je strah med člani državnotožilskega sveta tako velik, da si niso usodili razmišljati drugače. Kdor bi glasoval drugače, bi ga čakala kazen. Toleranca za kršitev zakonodaje bi pri vrhu tožilstva morala biti ničelna, ne pa raztegljiva, kakor pač oblasti ustreza.
Drugo sporočilo. Ugotovljena in potrjena je bila resnica, seveda pa ima Fišer svojo resnico in resnice drugih ne priznava. Resnica KPK temelji na dejstvih, in to je pač prava resnica, dokler druga dejstva ne pokažejo na drugo resnico. Fišer in aktualna politika, ki ga na vse pretege ščiti, resnico, temelječo na dejstvih, očitno sovraži. Če bi bila Cerarjeva politika, ki v prazni retoriki tako rada poudarja visoka moralna načela, zavezana resnici, potem bi resnico v primeru Fišer morala verificirati tako, da bi ga po vseh demokratičnih normah in ustaljenih poteh odstranili s tega položaja. Politično latovščino bi morali nadgraditi s tem, da bi v primeru Fišer/Škrlec namesto sprenevedanja in izmikanja potegnili ustrezne konsekvence.
Več lahko preberete na strani Slomedia.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
