M. Novak, Ius-info: Se lahko učimo od Balkana?

3
291

V času Jugoslavije je bila Slovenija pregovorno njen ekonomsko najučinkovitejši, pa verjetno tudi pravno najbolj urejeni del. Naši »južni bratje« so nas v tem smislu celo nekako idealizirali, češ »vi Janezi imate v sebi nekaj germanskega«, kar naj bi že samo po sebi simboliziralo red in urejenost. Česar naj oni »Balkanci« ne bi premogli v takšni meri. V navidezno vzvišeno pozicijo so nas postavljali celo Hrvati, še najmanj balkanski od vseh Balkancev, s katerimi smo prehodili dobršen del zgodovinske poti že prej, v skupni habsburški monarhiji.

V začetku devetdesetih prejšnjega stoletja smo šli vsak svojo pot in v zadnjih dvajsetih letih smo se na različnih družbenih področjih razvijali različno. A kljub vsemu si zavoljo dobršnega dela skupne zgodovine ostajamo primerljivi in prav je, da se tudi drug od drugega učimo. Predvsem glede dobrih zgledov.

Eden od takšnih zgledov prihaja iz sosednje Hrvaške, torej najmanj balkanske od Balkana, nam torej najbolj podobne dežele. Zakaj gre? Kje so tu kakšni zgledi?

Vsakdo, ki je letošnje poletje dopustoval na hrvaški obali, je najbrž doživel nekaj podobnega, kot smo sami. Nekega dne smo se denimo krepčali v nekem bistroju, drugi dan, ko smo to želeli ponoviti, pa je bil ta že zapečaten. Da, prav berete: dobesedno zapečaten! Z rdečo vrvico čez režo med vrati in okvirom vrat in s pečatoma na vsaki strani. Zraven pa je viselo natisnjeno opozorilo Ministrstva za finance oz. pristojne davčne uprave, češ da poškodovanje ali uničenje tega pečata predstavlja kaznivo dejanje, za katerega je celo lahko izrečena tudi zaporna kazen. Pa to ni bil edini primer: podobna usoda se je pripetila tudi vsaj dvema manjšima pekarnama, kjer smo se na poti na plažo navadno ustavljali po kakšen rogljič ali slanac. In to v malem Puntu na otoku Krku, ki ne premoge kakšne pretirane turistične ponudbe. Ti lokali in trgovinice so bili denimo zaprti lahko le kakšen teden ali deset dni, toda vmes se je moralo zgoditi nekaj pomembnega, da je lastnik lahko zopet odprl lokal. Le kaj? Lahko le domnevamo: plačati je moral kakšen davek, s plačilom katerega je zamujal, nabaviti si t. i. fiskalno blagajno, pričeti dosledno izdajati račune – brez kakšnih viškov v blagajni.

Zakaj to omenjam in kaj ima to opraviti z našo predrago podalpsko deželico? Gre namreč za neko odločenost naše sosede, da uredi določene stvari v državi, kar lahko pri nas pogrešamo. Da gredo do konca, da je izvršba ali izvršitev odločbe resna zadeva, ki jo je treba dosledno izvesti. Da je treba zakonodajo dosledno in brez izjeme spoštovati in zato nadzoru posvetiti veliko pozornosti: s tem tudi sredstvom in osebju. Da to ni le družbeno pravično, temveč da se tudi splača glede pozitivnih učinkov na nacionalno ekonomijo.

Tu se zdi, da v tem smislu v zadnjem času le capljamo za našo sosedo: oni so se pred nami resno spopadli s korupcijo (najprej je bil primer Sanader, šele nato »naša Patria«); že prej, pred nami so spreminjali kazensko zakonodajo glede zaplembe premoženja nezakonitega izvora; pred nami so objavili seznam največjih davčnih dolžnikov; pred nami so uvedli tudi t. i. davčne blagajne; že kar nekaj časa, celo nekaj let prednjačijo glede preganjanja črnograditeljev (mi pa smo šele v zadnjem času odkrili Jakličevo kmetijo in Türkovo vilo) itd. Toliko zadev, da to ni več le slučaj. Res se lahko kaj naučimo od Balkana – četudi od najmanj balkanskega.

Kaj je torej botrovalo že večkrat omenjenemu prevzemanju tovrstne prve violine na Zahodnem Balkanu s strani Hrvaške? Verjetno po eni strani močan veter v krilih ob vstopanju v Unijo, po drugi strani pa precejšnja enotnost ali konsolidiranost naroda kot nujna posledica sicer tragične osamosvojitvene vojne.

Več: Ius-info

3 KOMENTARJI

  1. Očitno ima Hrvaška, ki se ponaša po večji vernosti kot Slovenija, močnejšo vrdnostno hrbtenico kot Slovenija.

  2. Očitno ima Hrvaška, ki se ponaša po večji vernosti kot Slovenija, močnejšo vrednostno hrbtenico kot Slovenija.

    Zaradi tega bi se morali v Sloveniji združiti vsi, ki se zavedajo pomena pozitivnih vrednot ne glede na nazorski pogled na svet.

  3. Prav bi bilo, da se ljudje ekonomsko opismijo, kar ni v interesu fevdalne elite.

    Korupcije je več takrat kadar je več podjetij v državni, beri politični lasti.

    Kadar je več firm v državni lasti je več komunizma in manj svobodnega trga in manj ekonomske svobode.

    Ni presenetljivo, da sta nas krepko prehitele celo Črna Gora in Makedonija, pa čeprav je tam mafijski režim, saj vemo, da je prišel na oblast s pomočjo komunizma in tihotapljenja cigaret in drog v Italijo. Kakšno mafijo imamo potem šele pri nas???

    http://www.svetilnik-slovenija.org/publikacije/2013/ekonomska-svoboda-sveta

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite