M. Miklavčič, Zarečeno: Takšni smo …

7

Nemčija je postala na 20. svetovnem nogometnem prvenstvu še četrtič svetovni prvak. Šele v 113. minuti, je zmago ovekovečil gol rezervista, 22-letnega Maria Götzeja. In medtem ko je ves svet stal na nogah in ploskal zmagovalcem, je eden od argentinskih nogometašev na twitterju zapisal sledeče: “Bolečina je velikanska. Od sebe smo dali vse, kar smo lahko. Žal nam je za ljudi v domovini. Ta žalost bo trajala vse življenje.”

Podobno nogometno vzdušje, a le ob drastično manjši publiki, se je le nekaj ur pred razglasitvijo zmagovalca svetovnega nogometnega prvenstva, zgodilo v Sloveniji, ko se je-kakšno minutko po devetnajsti uri- izvedelo za zmagovalce predčasnih volitev.

Za tiste, ki bolj ali manj redno spremljamo valovanje političnega utripa, je bila zmaga verjetnega bodočega premiera Mira Cerarja pričakovana, zame osebno pa prav tako ni bila nobena senzacija, ko se je v parlamentu znašla tudi ultra levica, njen predstavnik Luka Mesec JE s svojimi všečnimi obljubami dodobra ogrel srca tistih, ki so se znašli na socialnem dnu in, seveda, tudi nostalgike. Bojim se, da pa bo v družbi Združene levice, SD-ja in Zavezništva Alenke Bratušek, prav Karl Erjavec izgubil svoj primat jezička na tehtnici in se bo v bodoče moral za zahteve po neokrnjenih pokojninah pobrigati na kakšen drug način. Ne gre spregledati tudi Zorana Jankovića, ki je z različnimi nerazumnimi potezami celo v lastni trdnjavi, to je v Ljubljani, pokopal svojo stranko. To, da je Janezu Janši obrnilo hrbet 20 odstotkov volivcev, da je SLS celo izpadla iz parlamenta da bo imela NSi le pet mandatov pa je zgodba, o kateri se bodo morale pomladne stranke kaj kmalu dodobra in zelo iskreno pogovoriti med seboj. Številni zvesti volivci so raje volili Mira Cerarja, to pa bi- če bi bila na njihovem mestu- moral biti znak za alarm in za samo- izpraševanje. Boleče se zavedam, da trenutki, ko so tik pred volitvami zaprli Janeza Janšo, niso bili niti malo nedolžni, a so polena, ki so jih pomladniki ves čas izdatno metali drug drugemu pod noge, da o očitnem koketiranju nekaterih od njih z levico, niti ne govorim, vodila v pogubo. Desne stranke so pač desne stranke in če kdo med njimi pritiska na napačne gumbe, to pri volivcih ne pomeni ”širine”, raje ”veliko in neodpustljivo napako”. Še to: če bi o Janši, ki je v zaporu, več pisali tuji mediji, če bi se na anomalijo bolj odzvali tuji politiki, (kot se je verjetno pričakovalo) potem bi bilo ob takšni podpori iz tujine lažje tudi volivcem, saj bi vedeli, da ponigljavo norčevanje iz njihove liderja v slovenskih medijih nima nobene, ne pravne, ne moralne podlage.

Minulo nedeljo smo državljani dokazali, da smo še zmeraj otroci, da so trenutki, ko bomo odrasli, še zelo zelo daleč. Dokazali smo, da se zelo hitro navdušimo nad vsem, kar je novo in zavito v lep, svetleč celofan. Če nas igrača razočara, oziroma, če nam ponudijo novo, staro mirno vržemo v smeti.

V preteklosti smo se polni vzhičenega navdušenja slinili že nad mnogimi igračami in lizikami tipa LDS, Zares, DL, PS, Verjamem, itd. itd. Za nekaj kratkih ali malo daljših trenutkov so nam pomenile opij, toliko, da so se tisti, ki so stali z njimi, okoristili, nenazadnje tudi ali predvsem na račun naivnih državljanov.

Enako evforično, vzhičeno in brezglavo se je pred slabima dvema mesecema (!)dogajalo ob ustanovitvi SMC, saj je bila stranka (in je še) brez programov in prepoznavnih kadrov. Tisti, ki do obisti pozna ”pametovanje” Slovencev jo je izstrelil v orbito, in po pričakovanjih je v hipu pometla z ostalimi.

Tega ni možno nikjer v civiliziranem in demokratičnem svetu.

Tisti, ki lebdijo nad slovenskim političnim prostorom se še kako dobro zavedajo, da se ne smejo zameriti javnemu sektorju, ki še zmeraj za vsako ceno ščiti svoje polne riti in privilegije, prav tako ne z nostalgijo po preteklosti prežetih volivcev, ki volijo enoglasno in če zraven dodamo medije, ki potem z lahkoto izborijo zmago na volitvah s primernim, včasih celo hujskaškim navijanjem za ”ljubljenčke”, je to garancija za zmago, obenem pa, žal, tudi vozovnica za na vlak, ki državo pelje v najgloblje brezno.

Kratko potegnejo stranke, ki poskušajo državljanom odpreti oči ter jim dopovedati, da se bo potrebno marsičemu odpovedati, da bo tekel znoj in da ne bo šlo zlahka, če se bomo želeli nekoč povzpeti na zeleno vejo. Po logiki slovenskega povprečnega volivca lahko na naslednjih volitvah, ki jih politični analitiki napovedujejo že kmalu, zmaga tudi Jaka Štraufcigar ali Racman Jaka. Žalostno, a resnično, mar ne?

A življenje teče dalje, boriti se z mlini na veter bi bilo v težki gospodarski situaciji, ki smo ji v državi priča, brezupno početje. Tisti, ki v verjetnem bodočem premieru ne vidijo zgolj Dalajlame, se že sprašujejo, koliko bo morebitni Cerarjev ne privatizaciji, pocenil slovenska državna podjetja – tista, ki so na spisku za odprodajo? Pa koliko sposobnih, visoko izobraženih kadrov bomo izgubili, ker nam bodo zaradi brezizhodnosti pobegnili v tujino?

Več lahko preberete na blogu Zarečeno.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


7 KOMENTARJI

  1. Desnica je premalo poudarjala v volilni kampaniji vrednotni temelj in se je skoraj izključno posvetila gospodarstvu.

    Gospod Cerar pa je ravnal ravno nasprotno in se mu je obrestovalo.

    Zakaj ni delovala življenjska logika in zakaj se ni slišalo ljudi kaj pogrešajo.

    • Zakaj ni delovala življenjska logika in zakaj se ni slišalo ljudi kaj pogrešajo.

      svita se, sprašuješ, zakaj ne?

      Zato, ker je preveč ljudi, ki so podobni Cestniku tudi na desnici.
      Čustveno so leni, da je le njim dobro, potem pa jih nič ne briga.

    • Žal novinarji niso kos dejanski krizi in so debate daleč od realnega življenja,predvsem gospodarstva! Premalo se o tem med politiki na soočenjih debatira.
      Vsak četrti zaposleni Slovenec dela zgubo?
      DNEVNIK, 28. junij
      Zaprepaden znova berem nedavni članek. Vsak četrti Slovenec, ki ima delo, in vsako tretje delujoče podjetje, delajo z izgubo; pri izgubarjih je delalo 105.000 ljudi, več deset tisoč delovnih mest je ogroženih. Brez dela je po zadnjih podatkih več kot 119.670 Slovencev, z izgubo je lani končalo 21.370 podjetij. Gospodarski minister Metod Dragonja na vprašanje, koliko od njih jih je resno ogroženih, odgovarja: »Skoraj zagotovo tista, ki imajo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Več kot sto tisoč delovnih mest potrebuje prenovo in prestrukturiranje.« Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila lani dobrih 39.000 evrov, v Avstriji pa 75.000 evrov. Slika slovenskega gospodarstva je še bliže katastrofi, če upoštevamo, da sta lani tudi državni Kapitalska in Odškodninska družba zaradi slabih naložb končali s 120 milijoni izgube, kar je več kot obe regiji z največjimi razvojnimi problemi skupaj – Pomurje in Zasavje.
      Stanje je torej zastrašujoče, konkurenčnost nam upada. Dodana vrednost na zaposlenega je prenizka. Evropski razvojni denar pa nas čaka in EU nas opozarja, da moramo odkriti svoje razvojne potenciale in razviti realne cilje po merilih tržne ekonomije ter pripraviti za dosego ciljev potrebne strategije, da lahko v EU pošljemo pravilne vloge za »pametne inovacije« Slovenije. Tudi za višje ovrednotenje gozda in lesa menda? Saj samo v Avstriji daje les ljudem 330.000 delovnih mest v verigi njegovega ovrednotenja, je pokazala nova študija avstrijskega Inštituta Economica za raziskave v gospodarstvu. Pri nas torej manjka vložek znanja. Ali ga torej v Sloveniji ni, tujega pa nočemo? Kaj poreče stroka, minister za znanost in prosveto? Kaj politika? Ali je katastrofa neizogibna in na vidiku? Obeti so slabi, saj v volilnih programih političnih strank in na predvolilnih soočenjih to še ni glavna tema.
      Kot da zguba ni problem, saj vse pokrije(m)o lahko s krediti? Doklej še in na čigav račun?
      Franc Mihič

  2. Takšni smo…
    Nepotizem in neoliberalizem sta naša »usoda«!?
    ONA, torek 1. julija 2014
    Tranzicija je zavožena, ni dokončana. Strinjam se. Ni odgovornosti, zaupanja ni. Prevladuje praksa nepotizma, »zrihtaj mi«, pa bo vse O.K. Poštenja ni. Prevladal je neoliberalizem, proces osebnega okoriščanja na račun javnega, kot pravi dr. Igor Masten. Čisto nasprotje liberalizma in države prava. Tranzicija v pravičnejšo in učinkovitejšo demokracijo, predvsem privatizacija, ob takšni morali v »pravu« in politiki ni in ne bo uspela. Politika je že za časa Svetozarja Markoviča in tudi po osamosvojitvi odpravo družbene lastnine zastavila in uzakonila tako, da se doseže »koncentracija lastništva, predvsem v rokah menedžerjev«, in to za vsako ceno, češ da je to potrebno za razvoj gospodarstva. To je in še vedno najbolj zagovarja bivši rektor UL dr. Jože Mencinger! Koliko oškodovanja družbene lastnine je ugotovila in prijavila SDK? Koliko je bilo »direktorskih« baypass firm? Sodni epilog je bil, skoraj vedno, vse je O.K.? Kar je zastavila in uzakonila levica, je tudi desnica kasneje še dovoljevala. Mnogi so vpili, da naj bi predvsem Janša odstavljal (rdeče) direktorje, zato naj ti postanejo kar lastniki podjetij. Pojavijo se tajkuni! Sledi streznitev, ogorčenje. Šele 31. decembra 2007 pa Janševa vlada le prepreči nemoralno bogatenje in plenjenje menedžerjev, ko spremeni zakon o prevzemih s prepovedjo zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe, s čimer se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. Politiki in stroki pa je bilo poznano, če ne, so vsi delali zelo malomarno, da je v državah EU prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji. Pri nas pa so bili takšni prevzemi vsakdanja praksa. Prevzemi so, če so »uspeli«, uspeli le na račun zaposlenosti, nizkih plač zaposlenih, na račun vlaganja v razvoj, tudi neplačevanja prispevkov, skratka na račun izčrpavanja podjetij. Kjer pa še to ni pomagalo za »preživetje menedžerjevega podjetja«, pa sedaj menedžerske kredite pri »slabi banki« plačujemo vsi davkoplačevalci!? Ista politika in stroka pa sanirata banke »v imenu in za račun ljudstva«, ki je vedno bolj zadolženo. Za sanacijo države je potrebna nadaljnja privatizacija, a vse do danes politika in stroka, ne pravna država, niso razčistile usodne vloge in odgovornost nadzornih svetov, opozarja guverner Banke Slovenije. Ni odgovornosti. Dokler volimo DZ RS po čistem proporcionalnem volilnem sistemu, ki onemogoča volivcem uveljaviti osebno odgovornost tistih, ki so jim podelili svoj mandat, je razvoj demokracije, uveljavitev države prava in razvoj gospodarstva, blagostanja, žal čista utopija in zloraba pojma »v imenu ljudstva«! Je le stalni politični boj za prestiž, kar je nazadovanje demokracije in države! Tranzicije še ni konec, volimo naše! Katere in kako?
    Franc Mihič

  3. Kdaj demokracija po meri volivca in stabilne države?
    Stabilnost vlade je pogoj za napredek, politična kriza nas vedno stane. Kriv je volilni sistem, so skoraj vsi politik še nedavno trdili. Pred volitvami pa so zopet povsem tiho!? Preračunljivo in za državo, davkoplačevalce zelo škodljivo! Kdaj demokracija po meri volivca? Katera stranka ima v volilnem programu namero za spremembo volilnega sistema? Večina strank je namreč še nedavno ugotavljala, da je sedanji čisti proporcionalni sistem popolnoma neustrezen, ni v skladu z ustavo, odreka volivcu neposredno pravico izbire kandidata in je vzrok, da ni odgovornosti v družbi. Zavrt je razvoj demokracije in države prava. 75% volivcev na nedavnih volitvah poslancev v evropski parlament je izvolilo poslance s preferenčnim glasom. Politikom in poslancem to res nič ne pomeni? So se prestrašili vpliva volivca? Dejstvo je, da je pred leti levica in SLS, kljub sporočilu ljudstva na referendumu, da je dobil večino glasov večinski volilni sistem, z ustavnim zakonom zapisala v ustavo partijski, čisti proporcionalni sistem, ki daje odločilno moč izvolitve poslanca stranki, ne pa volivcu, kar je po moje kratenje demokratičnih, ustavnih pravic volivcem. Predvsem SD in SLS sta še vedno najbolj proti spremembi volilnega sistema. Tudi vplivna SDS je spremembo volilnega sistema potem v parlamentu vedno zastavila tako, da do spremembe sistema ni prišlo. Čeprav je tudi Janez Janša dejal, da je SDS za spremembe v smer, da končno šteje tudi glas volivca dan kandidatu. Vsak odmik in kompromis bi bil premik v pravo smer. V to smer se je menda trudil tudi predsednik republike, da se politiko osveži in približa ljudem. Ali so bile vse obljube le sprenevedanje in čisti blef? Naj vse ostane tako, da “bomo izvoljeni po starem”, je bolj gotovo, so »tiho odločili in nič storili« poslanci in odločilne stranke. Volivci smo lahko še naprej na stranskem tiru s svojo pravico izbire in podelitve mandata, kdo nam bo vladal. Vse stranke pa vladajo “seveda” v imenu in predvsem za račun ljudstva. Pošteno? Ne! Ne samo nove obraze in nove stranke, temveč tudi stabilno vladavino in nove obraze v starih strankah, ki spoštujejo ustavo, tudi glas volivca in odgovornost do volivca. Zopet nove volitve?

  4. Ko sem pred leti svetoval podjetju Beltinka v Beltincih, sem med analizo stanja ugotovil, da je v podjetju od 360 zaposlenih 120 takih, ki podjetju ne prinašajo nobenega prihodka, ampak so čisti strošek. 120 zaposlenih je prinašalo prihodek zgolj v polovici delovnega časa, preostalo je bilo popravljanje napak v proizvodnem procesu, samo 120 zaposlenih je dejansko prinašalo podjetju prihodek celoten delovni čas, ki so ga prebili v podjetju. Vodstvu podjetja in upravnemu odboru sem predložil dve alternativi: ali odpustiti neproduktivne zaposlene ali jih zaposliti z dodatnimi naročili, ki jih ni manjkalo. Medtem, ko je vodstvo podprlo pridobitev dodatnih naročil in prezaposlitev neproduktivnih zaposlenih v proizvodni proces (seveda z vnaprejšnjim usposabljanjem), je upravni odbor podjetja (v katerem sta sedela tudi predstavnika sindikata in gospodarske zbornice) sklenil, da se podjetje pošlje v stečaj. Delo je izgubilo vseh 360 zaposlenih, nazaj pa se jih je zaposlilo 50.
    Ko sem malo pred predzadnjim stečajem Mure analiziral podatke o produktivnosti sem ugotovil skoraj identične številčne podatke kot v Beltinki.
    Ne dolgo nazaj(ko se je Polzela borila za državno podporo) sem analiziral tudi njihove podatke in zopet ugotovil zelo podobno stanje.Analizo sem posredoval vodstvu podjetja vendar se ni odzvalo.
    Kakšno je šele stanje v javni upravi in podjetjih, kjer je lastnik država. Zagotovo porazno!
    Seveda lahko analiziramo vsako podjetje v Sloveniji in ugotovili bomo skoraj identične podatke o produktivnosti. Izjema so le podjetja, ki so v čisti privatni lasti, kjer se ne zaposluje sodelavcev na “zalogo”, ampak po dejanskih potrebah.
    Tako ravnajo podjetja tudi v tujini. Povsod, kjer sem delal, neproduktivnih zaposlenih ni bilo. Vsak zaposleni je moral ali proizvajati ali pa je moral pomagati proizvodnemu delavcu, da je dosegal čim boljše rezultate.
    To je problem slovenskih podjetij in posledično seveda nizkih plač. Vsaka naša realna plača se deli na tri dele in seveda proizvodni delavec potegne “najkrajšo”!
    Zato, DA privatizaciji. Zavedati pa se moramo, da bo takrat nezaposlenost vsaj dvakrat večja, kot je danes. Vendar poti nazaj v socializem ni! Z Janšem, Cerarjem, Bratuškovo je pravzaprav vseeno. Škarje niso v njihovih niti v naših rokah niti v rokah države, škarje so v rokah tržišča. Če pa hočemo delati za 200 EUR, kar bomo kmalu dosegli, tudi prav. Usoda je v rokah volivcev!

  5. Žalostno, da prevladuje nacionalni interes, privatizacije nikar!
    To je v Sloveniji za mnoge »napredne« kadre še vedno edino pravilna in zmagovita »mantra«. Skupna, državna lastnina je že dolgo ugodna «paša«. Uk se torej izplača. To ve njen zagovornik dr. Jože Mencinger, pedagog in bivši rektor UL. Vlada torej ve, da je ta »mantra« ljudstvu tako zato zelo domača. Le tako bomo baje svetilnik Evrope, prepoznavni v svetu, pa naj stane kar hoče. Na volitvah se ta »mantra« vedno izplača! Zadolženost sploh ni več problem. Kaj pa po volitvah? Bo pa že nekako, če Bog da in EU!? Skoraj vsem Slovencem je že dolgo jasno, kaj je udobje in napredek, četudi na kredit!? Odgovornost za zgrešene kredite in za zastoj v razvoju nosijo v Sloveniji vendar vedno drugi! Odgovoren je menda celo le hudič ali pa EU, nikakor ne »mi« in ne »naši«!? Zakaj so že volitve?!

Comments are closed.