Kar nekaj Sore je preteklo, kar smo izvedeli, kdo so najbogatejši Slovenci, a njihova imena še kar nočejo izginiti s prvih strani slovenskih medijev. Milijoni, ki jih služijo, so vzbujali nevoščljivost in zavist, redko kdo pa se je spotaknil ob dejstvo, da med prvimi dvanajstimi na lestvici najbogatejših ni nikogar, ki bi posloval v Sloveniji.
O tem žalostnem podatku bi se morali, če bi imeli vsaj za ščepec soli v glavi, pošteno zamisliti in se vprašati, zakaj so svoje poslovne sedeže razkropili po Evropi in svetu. Če bi jih vprašali o razlogih za odhod bi spregovorili o birokraciji, previsokih davkih, o katastrofalnem DDV-ju, pa še o drugih lestvicah obdavčitve dela. Nenazadnje bi kakšno pikro izjavili tudi o dolžini upravnih postopkov, ki močno ovirajo razvoj kateregakoli posla. Ob vsem naštetem pa bi dodali, da je slovensko poslovno okolje polno motečih faktorjev, imenovanih politični vplivi, pritiski iz ozadja in klientelizem.
Ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli nas je prejšnji teden ponovno presenetil z bridko resnico, ko je dejal:” Če pogledam vaše politike, ti delujejo zelo drugačni od normalnih Slovencev, so morda vsi skupaj ena kolonija vesoljcev?”
Morda so pa res vesoljci, in so prišli med nas zgolj zato, da nas dokončno uničijo?
Na varno se je umaknil že tretji kandidat za ministra za gospodarstvo, revež je raje zbolel, kot pa da bi se bratil z ”elito” v parlamentu na Šubičevi 4.
Vlada še zmeraj motovili okoli fiskalnega pravila, ker jim- kot kaže- šparanje čisto nič ne diši.
Kdo bi bil tako nor, da bi se – za povrhu – ukvarjal še s sindikati, ki so kot mlinski kamen obešeni okoli našega vratu?
Zadnje čase me nekateri sprašujejo, kako si sploh drznem karkoli kritizirati, ko je okoli nas, ki imamo daljši ali krajši jezik- vedno več ovaduhov, ki so za prgišče Judeževih kovancev pripravljeni komurkoli lesti v rit in tožariti. NLB bo svojim zaposlenim celo izplačevala nagrade, če bodo direktorja za skladnost poslovanja Roka Praprotnika obveščali o nepravilnostih sodelavcev in nadrejenih. Kot je poročal Dnevnik, bodo “žvižgači” lahko nagrajeni z do 50 tisoč evrov denarne nagrade. Trenutno ozračje me močno spominja na V Nemčijo, kjer so se celo družinski člani čutili dolžne, da so vohunili drug za drugim.
Kako žalostno – vsem anomalijam na rob – zvenijo besede Žige Turka: “Podržavljenje etike in morale je še večja napaka od podržavljenja gospodarstva.”
Več lahko preberete na blogu Zarečeno.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
