M. Miklavčič, Zarečeno: Levičarji, glas razuma in napredka?

11

Če dovolite, bi vam danes- za uvod- napaberkovala nekaj naslovov iz dnevnega časopisja, ki že sami po sebi pričajo, v kakšni državi živimo: Slovenija dopušča trgovanje z delavci, Varuh konkurence Andrej Krašek ogorčen zaradi Cerarjevih izjav, Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik o odvzemu mandata Janši: To je neverjetna blamaža, Svetovni dan revščine: V Sloveniji pod pragom revščine 14,5 odstotka ljudi, Papir, sponke in svinčniki odnesli gospodarskega ministra, Odvetnica Holčeva: Nisem ukradla dokumentov med zaslišanjem na Dursu, Kje je Janković dobil 2,4 milijona, ki jih je posodil KLM? Slovenija je zdaj že bolj zadolžena kot Nemčija! Obveščevalne službe in slovensko novinarstvo, Cerar časa za KPK še ni imel, NPU preiskal 45 kaznivih dejanj s področja bančništva. Škode je za 112 milijonov evrov. Slovenca in Hrvat osumljeni, da so upnike oškodovali za 19 milijonov, Violeta Bulc, speči agent Gregorja Golobiča, Puč v parlamentu, Seminar za obvladovanje razburjenih Ljubljančanov, Zakaj talenti ne dobijo priložnosti?.

Pisanja, ki kar vabijo, da se za trenutek odtrgamo od TV oddaj za poneumljanje (Kmetija, Moj dragi zmore, ipd.), ter se zagrizemo vanje in postanemo, hočeš, nočeš, tudi bolj obveščeni in kritični do družbe in časa, v kateri životarimo.

Domala vsi mediji so se prejšnji teden vsaj rahlo ponorčevali na račun mladeniča, ki je med oddajo Tarča na nacionalni televiziji »v živo« slekel hlače in pokazal zadnjo plat, medtem ko je nekdanja informacijska pooblaščenka dajala izjavo o grožnjah, ki jih je prejemala. Gola rit je nenazadnje boleče simbolizirala tudi vsebino Tarče, ko se je govorilo o državi, ki jo držijo v šahu različni monopoli, skriti – priznamo ali ne – pod skupnim imenovalcem.

Slovenci – lepo vzgojeni in poslušni – se zadnje čase niso kaj dosti vznemirjali niti ob rdeči čistki na vrhu slovenske vojske. Janez Šuštaršič je sicer napisal zanimivo kolumno o tem, zakaj odstop gospodarskega ministra ni znak novih političnih standardov – a komu mar?!

Politika v Sloveniji je potrošno blago, Cerarju je javnomnenjska podpora padla pod 20 %, zdresirani državljani pa zato že nestrpno pričakujejo, kakšno novo stranko z novim mandatarjem bodo ”rodili” politični strici.

Komu mar, da policisti prejemajo vedno več kazenskih prijav zoper sodnike in tožilce! V splošnem nerganju peščice, ki jim ni vseeno zaradi nedelovanja pravne države in pravosodja se ljudstvo raje zabava ob pozivih zvonarjev Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonenja, ki po različnih mestih berejo iz svoje svete knjige in trkajo na duše mimoidočih.

Včasih so rekli bolj star, bolj nor, danes pa velja bolj slovenski, bolj trapast.

Na volilno nedeljo je na desetine mladih pred volišči opravljalo vzporedne volitve v imenu velikih medijskih hiš. Delali so za mizeren honorar 70 centov na uro, brez hrane in prevoznih stroškov. Živele volitve, živel Mesec, živela demokracija na slovenski način!

Urban Vehovar, ki je doktoriral iz sociologije in je docent na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je v svojem zadnjem intervjuju o tem, zakaj je Slovenija danes talka plenilskih elit med drugim povedal, da so današnje težave skrite predvsem v negativni selekciji, saj je partija, ki je zmagala, sprožila državljansko vojno, da je lahko odstranjevala osebe, ki so jo ogrožale v njenih interesih. Po njenih navodilih je bilo pobitih najmanj 14.000 katolikov, intelektualcev, podjetnikov in večjih kmetov. Na ta način se je izbrisalo vso predvojno elito, nadomeščalo pa se jo je s preverjenim kadrom (lumpenproletariatom?), ki ga je v nadzorne svete podjetij sistematično nameščala slovenska Služba državne varnosti.

Več lahko preberete na blogu Zarečeno.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


11 KOMENTARJI

  1. “Vsi, ki molčite, namesto da bi zakričali, ste s svojim obračanjem glave vstran porinili voz, ki pospešeno drvi v prepad.”
    ========

    Tudi to je en način za spremembe:
    Kar se vali v prepad je potrebno še poriniti, ne pa reševati. Pot navzgor bo mogoča šele, ko bo situacija na dnu in ne bo več mogoče globje, tako, da bo edina pot samo še navzgor.

    Drugi način je kontrarevolucija (glede na to, da revolucija še traja 😉 ).

    Prvi način lahko traja desetletja, drugi se lahko zgodi iz enega dneva v drugi.

  2. V Sloveniji vlada neka skupina ljudi, ki stoji v ozadju, ki ni na imenskih mestih odločanja. Takemu stanje se pravi kriptokracija in se od znotraj ne more razviti v demokracijo. Potreben je poseg od zunaj, tega pa tudi ni pričakovati. Če se naši “strici iz ozadja” ne bodo zapletli v vojno, v teh krajih ne bo nikoli demokracije. Če bodo naši škofje tako ponižni do “stricev iz ozadja”, kot so bili do sedaj, bomo še vero izgubili.

    Pametni pa se že zdavnaj ugotovili, da je skrajni čas za pritisk na gumb Esc. Verni pa namesto pred sodišče romajo k cerkvicam Marije pomagaj.

  3. Vendar, če se bomo izgovarjali, da so Slovenci , torej volivci krivi za volilne rezultate, ne pa desnica, ki ne zna nagovoriti in pridobiti volivce, se bo stanje še poslabšalo za desnico.

  4. Prav gotovo se volivce ne da pridobiti na nasilen odbijajoč način, ampak s tankočutnim občutkom in odnosom do volvca, njegovega mišljenjja, njegovih interesov…

    Nekaj je gotovo: velika večina volivcev želi mir, ustvarjalen dialog in sodelovanje, poštenje,…

    Tako Cerarjeva stranka kot tudi Erjavčeva, sta dajala v programih velik poudarek preprečevaju korupcije, desnica pa to skorajda ni omenjala.

    Pa čeprav vemo, da papir vse prenese.

    Skratka. desnica ima velike rezerve v svojih nastopih kako se približati ljudem, zlasti na terenu in pridobiti njihovo zaupanje.

    V naši občini opažam, kako so nekateri voditelji desnih stranka za ljudi nedostopni in zaradi svoje distance do volivcev antipatični.

  5. Voditelji stranka in njihovi predstavniki na terenu, morajo biti magnet za ljudi, kar pomeni, da so mojstri zbliževanja odnosov in pozitivnega delovanja na ljudi.

  6. Kar srh me spreleti, če kdo omeni (kontra)revolucijo ali pa možno ponovno nasilje stricev&necakov ob popolnem polomu. Prav vse revolucije so prinesle nezaslišano nasilje in morijo stotisočev, celo miljonov ljudi z groznim trpljenjem, po koncu pa leta in desetletja kaosa ali vojn. Vse vemo o francoski, ruski, kitajski, vietnamski, kubanski revoluciji in pred nami se odvija arabska “pomlad”. Ali ne bi bilo bolje, če bi pustili Gadafija, Mubaraka in Asada pri miru? Jezus nam o tem večkrat spregovori, kako ravnati s sovražnikom, dajati tudi cesarju in vzeti svoj kriż ter hoditi za njim. Nič drugega nam ne preostane. Ko bo hotel, bo poskrbel za nas.

    • Tako je!
      Revolucija uniči še tisto, kar je bilo dobrega.
      Naša država je mlada. Potreben je čas in ogromno truda, da postane tudi zrela. Toliko časa, da se zgodi menjava generacij. Če se bomo tega zavedali, nam bo uspelo, drugače pa ne. Bližnjice ne obstajajo.

      V teh razmerah si je pač potrebno urediti kolikor se da kvalitetno življenje. Saj imamo vsega dosti. Več imamo kot revna ljudstva v Afriki, pa se vseeno zdi, da so oni bolj srečni.

      • Zelo sta naivna. Kontrarevolucija je povsem možna. Takole se bodo stvari spreminjale na slabše dokler se ne bomo stepli med sabo v novi državljanski vojni.

    • Sarkazem: “… Vse vemo o francoski, ruski, kitajski, vietnamski, kubanski revoluciji …”
      ========

      Potem bi bil čas, da bi se podučili tudi vse o slovenski revoluciji. Opazili bi neverjetne podobnosti, in ne bi več gledali stran.

  7. Po drugi strani pa opažam, kako so nekateri levi politiki na terenu dostopni za ljudi in nagovorijo vsakega ne glede na njegovo prepričanje.

    Kaj je vzrok nedostopnosti nekaterih desnih politikov?

    Mogoče oblastiželjnost, vasezagledanost, nečlovekoljubnost, napačna predstava, kakšen naj bo današnji politik, ki ve kaj je sodobna demokracija.

  8. Sicer se ponavljam kot stara plošča, a vendar…

    Tudi sam sem delal napako, ker sem pisal o "levici" in "desnici". Tega žal ni. Koalicija Demos je, grobo gledano, imela svojo "desnico" in "levico", torej socialdemokrate, krščanske demokrate, zelene, meščanske liberalce, itd. Demos torej ni bil avtomatsko "desnica", stare, a prenovljene DPO (ZKS, SZDL, ZSMS) pa "levica". Res pa je, da so nam kasneje v tranziciji tako delitev vsilili in smo jo v dobri veri sprejeli, ne glede na to, kako škodljiva je, ker dela meglo.
    Pokazalo pa se je, da imamo danes dva pola politike: eden je za demokracijo in civilizacijo, drugi pa za barbarstvo. Ne morem drugače, ampak vedno več argumentov imam za takšen pogled, ki je res stereotipen, ampak veliko bolj resničen kot tisto o levo-desni delitvi. Razne simetrije domobranci vs. partizani, Janša vs. Janković so nam doslej samo škodile, ker nismo bili zmožni pogledati ozadja. In smo se zgolj zadovoljili s tem, kar so nam spin doktorji novodobnega relativizma prinesli na krožniku. Nekako v slogu "cesarjevih novih oblačil".

Comments are closed.