M. Miklavčič, Zarečeno: Kaj nam pa morejo, morejo, morejo…

Živimo v času, ko ta teče tako hitro, da večina ljudi sploh nima časa, da bi življenje živelo, temveč se le predajajo toku v želji, da dan hitro mine preprosto zato, ker v globini duše upajo, da bo morda jutri bolje. A ni. Še sreča, da se nekateri znajo oprijemati vsaj drobnih trenutkov, ki jih ustvarjajo na osebni, intimni ravni, ki pripomorejo, da- če pred resničnostjo, ki jih obdaja, lahko zamižijo- mislijo, da pa sploh še ni tako hudo, kot se govori.

Brezglava, nepremišljena in za Evropo skrajno uničujoča migrantska politika, je včeraj njeni glavni sprožilki že pokazala, da je v mnogočem ravnala narobe. Na volitvah v treh nemških zveznih deželah je vladajoča stranka kanclerke Angele Merkel zabeležila občutne izgube. V vseh treh deželah pa se je v parlament prebila desna populistična Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je nastopala proti migrantom. Nemci so tako v vseh treh zveznih deželah z glasovanjem pokazali tudi svoj odločni ne do politike kanclerke Angele Merkel, ki ga sicer- zaradi enostranskih medijev- prej niso mogli.

Če za trenutek odložimo romantiko in se trezno ozremo okoli sebe, lahko mirne duše rečemo, da še zmeraj – vsaj po tej plati – živimo v raju. Drži, da je neznano kam v petek zvečer pobegnila skupina 9 migrantov, ki so bili nastanjeni v nastanitvenem centru na Vrhniki. O tem, kje se trenutno nahajajo, ne ve nihče. Istega dne je v azilnem domu v Ljubljani prišlo do novega incidenta – dva migranta sta se spravila na mladoletnega fanta s Kosova. A te drobne novičke, ki sicer ne pricurljajo v javnost preko osrednjih medijev, niso omembe vredne, ko se spomnimo na Maribor. Tam skrivnostno in groteskno izginjajo mladi fantje. Nekateri celo ugibajo, se to dogaja zaradi nove, zelo nevarne droge, za katero pravijo, da daje občutek gorečega telesa. Ker nihče nič ne ve, le ubogih fantov ni nikjer najti, bi bilo prav, da pa bi vsaj starši, mladi pa sploh, vedeli, kakšne grozotne pasti jim lahko nastavijo celo najboljši prijatelji. Ko se za mladimi, kot so na primer Domen, Klemen in Peter izgubi vsaka sled, lahko starši le jočejo. Pomagati jim ne more nihče več.

Da pa v Sloveniji res živimo pošteni in dobri ljudje, se je razkrilo pred dnevi, v eni najobsežnejših akcij pri nas, ko se je v Loški dolini, v tamkajšnji lesni industriji razkrinkala pravo mrežo trgovanja in izkoriščanja tujih delavcev. Med drugim naj bi delavci živeli in delali v suženjskih razmerah, nekateri naj bi mesečno dobili le 145 evrov plače. A tudi to ni bilo dovolj obtožujoče, da bi koga zaprli, bodo pa napisali številne (!???) kazni ter odgovorne, blablabla, najverjetneje prijavili tožilstvu. Kot olajševalno okoliščino si bodo v Loški dolini šteli obisk predsednika Pahorja v letu 2012, ko se je takrat v predvolilne namene fotkal z delavci, jih trepljal po ramenih in izmenjaval informacije o tem, kako se kaj, hm… podira.

Več lahko preberete na blogu Zarečeno.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.