M. Miklavčič, blog: Vse se vrača, vse se plača

4

Že od nekdaj so me privlačili ljudje, ki so razmišljali drugače: tisti namreč, ki so mojim mislim dodali nove dimenzije, drugačne poglede na marsikaj, s čimer so se ukvarjale moje sive celice.

Med prijatelji so zato posamezniki različnih starosti, moški in ženske, ljudje raznolikih poklicev, verskih pripadnosti in- nenazadnje – med njimi so tako levi kot tudi desni, pa tisti vmes in tisti ”brez” prepričanja…

Tudi v ”živo”- če le tako nanese- se rada srečujem, pokramljam, in če se začuti obojestranska energija- se srečanja ponavljajo. Ko se vname debata, sogovornike za omizjem ne ”motim” z neumestnimi pripombami v stilu ”ti si bedak, ker ne tuliš v isti rog”, kajti strašno me veseli, da smo v teh norih časih – vsaj nekateri – lahko poligon različnosti, da se lahko skupaj pogovarjamo na kulturen način.

Zato me – verjemite – vsakič šokira, ko opazim (pač, nisem slepa in gluha), kako zlahka nekateri (ki vsaj na papirju veljajo za pametne) hitro kažejo hrbte in gledajo vstran, če ”moje nebo ni enako modro kot njihovo”.

Tega, pri najboljši volji, ne bom mogla nikoli razumeti.

Se sploh zavedamo, kaj s tem počnemo?!

Danes se odmikamo od prijateljev, bomo takšno ”politično čistost” že jutri zahtevali od našega osebnega zdravnika? Ga bomo prej, preden napiše recept, pobarali o njegovih siceršnjih pogledih na svet in našo slovensko majhnost? Se bomo o priljubljenih političnih barvah pilota prepričali v naprej, preden bomo sedli v letalo? Na avtobus? Vlak? Bomo zahtevali partijsko izkaznico od medicinske sestre, ki nam bo- nebogljenim in bolnim- zjutraj v bolnišnici umivala rit?

Bomo začeli- če že nismo- ‘šuntati’ sosede in delali med njimi zdrahe zgolj zato, ker nam ni luštno, da nekateri med njimi gledajo v levo, drugi v desno?

Veste, kajne, da se grde reči ne začenjajo z velikimi koraki!

Začenjajo se v naših glavah in srcu, s tistimi, malodane- nevidnimi in neopaznimi dejanji – ki sicer nastajajo zaradi ovčjega nagona in nagnjena k ”biti del krdela”, ko- zaverovani v svoj prav- najprej obrnemo namrgodimo čelo, potem vržemo kamen in nazadnje vzklikamo hura, ko dotičnega, ki ga ne maramo, ta kamen pobije do smrti.

Več: blog Zarečeno

— Central Iprom oglasi – www.centraliprom.com –>

4 KOMENTARJI

  1. Negativen, satanski duh sovraštva, ne sme imeti svojega mesta v Sloveniji.

    Pregnal ga bo pozitiven duh ljubezni, ki ga čedalje bolj širimo!

    Pomembno je, da nimamo duhoven odnos le do stvarstva, ampak tudi do soljudi, kar je smisel medčloveških odnosov in vernega življenja. Zakaj se zapostavlja to področje verskega življenja?!

    Kar priznajmo, kako smo zadovoljni, če se družimo s človekom, ki ima dušen odnos, ki te naravnost duhovno boža. In kako neprijetno je za našo dušo, ko imamo opravek z dušno hladnim človekom.

    med politiki je blizu tega predsednik Pahor.

  2. Med politiki je vzor takšnega duhovnega medčloveškega odnosa predsednik Pahor, na kar opozarja tudi ameriški veleposlanik. Naj dobri vzgledi v politiki rodijo pozitiven sad.
    Vsekakor k temu pozitivnemu vzgledu lahko prištevamo Novak Ljudmilo.

  3. Brez te nujne dušnosti, do enako mislečih in do drugače mislečih, ki odraža našo pozitivno naravnanost do stvarstva in do soljudi, ne bomo izboljšali duhovnega stnja v slovenski skupnosti.

    Kristjani imamo enkratno priložnost, da s svojo dušnostjo do soljudi, pokažemo kako se da na enostaven dušen način, širiti razumevanje in slogo.

  4. To ne pomeni, da se bomo vedno podredili mišljenju drugih, ampak da bomo znali na čuten, civiliziran, etičen način najti z drugimi rešitev, ki pomeni duhovno in mareialno rast skupnosti.

Comments are closed.