O svoji domovini sem v zadnjih tednih pogosto razmišljala. Zelo rada jo imam, veste. Pravzaprav ljubim vsak košček posebej, nenazadnje še zmeraj živim tam, kjer sem se rodila, ker se mi zdi, da bi mi manjkalo nekaj odločilnega, če ne bi vsak dan- vsaj enkrat- slišala biti zvonove v zvoniku cerkve Sv. Martina. Morda tudi zato nenehno kričim, opozarjam, pregovarjam, ljudje božji, ustavite se, tako ne gre več naprej, začnite razmišljati in ne nasedajte več dnevni politiki, ki vas vleče za nos in vas izprijeno izrablja za svoje stremuške cilje in potrebe.
Kar nam ne spijejo krvi politiki, to počnejo v njihovem imenu – uradniki. Le-ti nas imajo za teličke, držijo nas za vrat s takšno močjo, da kmalu ne bo več moč niti dihati. Še iz mrličev poskušajo iztisniti nemogoče, če, seveda, lahko o zlih namenih sodimo po številu zahtev za plačilo davkov na nepremičnine, ki so jih razposlali tudi umrlim.
Uganka mi je, pa kaj, za vraga, se gredo uradniki?! Mar res živijo daleč stran od realnega sveta in njegovih vsakdanjih problemov?
Nešteto je tudi primerov, ko so nepremičnine, ki so dejansko vredne več sto in sto tisočakov, po Gursu ocenjene na peščico evrov- in obratno. Ljubljanski župan, na primer, je brez težav prodajal zemljišča, ki sploh niso bila v lasti občine. Ne, to ni smešnica, je grozljivka, ki se lahko pripeti slehernemu med nami! Minilo je vrsto let, preden je dejanski lastnik, ki je v žolčnih pravdah na sodišču, izgubil zdravje in lase, lahko dokazal, da ima prav on in ne všečni politik.
Pa da se razumemo :nisem pristaš raznih ”socializmov”, preko katerih bi radi imeli še zmeraj vse zastonj, daleč od tega! Menim, da nihče ni toliko neumen, da bi nasprotoval nepremičninskemu in še kakšnemu drugemu davku. Če imamo le ščepec pameti, vemo, da so za vsako normalno delovanje države potrebni. Kot zanimivost: Dravska banovina je imela pred 2. svetovno vojno le osem (8) zaposlenih uradnikov, ki pa so bili- kako nenavadno- zlahka kos vsemu, kar se je od njih zahtevalo. Slovenija, ki jo je danes teritorialno približno enako, pa jih ima neugotovljivo število.
Ni logično, še manj pa prav, da nepregledna armada uradnikov ni toliko sposobna, da bi sistem, četudi je poln šlamparij, usposobila do te mere, da bi vsaj deloval. Da bi bila farsa še večja, bodo Gursu, pri vpogledu in spreminjanju podatkov o nepremičninah, sedaj pomagali upokojenci s pomočjo ”Simbioze”. Mene bi bilo sram in bi se v tla vdrla, če bi bila na njihovem mestu.
Da slovenski uradniki z vlado vred niso le pogoltni in pikolovski, ne trdi moja malenkost, temveč tudi ljubljanski gostinec Momčilo. Takole je v ponedeljek, 24. februarja, izjavil za Finance, citiram: ”»Za kazni dajem že 80 odstotkov svoje plače. Imam občutek, da je Alenka Bratušek zbrala načelnike upravnih enot in inšpektoratov ter jim naročila, naj gredo kaznovat vse po vrsti, da nekako zakrpajo proračun.”
In zakaj plačuje kazni? 24.000 evrov je moral – med drugim- plačati zato, ker je kuhar, ki je drugače zaposlen v njegovi ljubljanski restavraciji priskočil na pomoč v novoodprti gostilni v Velenju, kjer je Momčilo prav tako solastnik. Po zakonih, ki so jih spisali brihtneži, te ”izposoje” pač ne bi smel narediti.
Zadnjič sva se pogovarjali z Emino, vrnila se je iz Bosne, kjer je bila na dopustu ravno v času demonstracij. Ko sem jo vprašala, čemu so šli ljudje na ulice, je skomignila z rameni, češ, da ne ve. Vseeno je dodala, da so ljudje po koncu vojne pričakovali boljšo državo, pričakali pa vse kaj drugega. Nimajo nič, niti služb, niti prihodnosti. Po drugi strani ima država nešteto kantonov, z brez števila uradnikov, ki briljantno zaslužijo in jim ni hudega.
Kako znano in domače so zvenele njene besede!
V Ukrajini so pognali v beg zdajšnjega predsednika. Razkošje, v katerem je gospod živel, je osupnilo vsakega, ki si je že ogledal fotografije od v zlato okovanih stranišč do vsega ostalega, kar si je privoščil na račun obubožanega naroda.
Ob videnem sem se nehote spraševala, kaj neki se je ob teh fotografijah motalo po glavi tistim, ki za šankom, ob pivu in z meglo v glavi sanjajo o vrnitvi komunizma in samodržcev ukrajinskega tipa.
Več lahko preberete na blogu Zarečeno.
