Najbolj udarna novica prejšnjega tedna je bila, da si je vlada dala sama sebi zaupnico, in to potem, ko je po maratonski seji Državni zbor s 50 glasovi za in 31 proti sprejel spremembe državnega proračuna za leto 2014. Vsem tistim, ki so kot prilimani sedeli pred TV ekrani in spremljali slišano in videno v stilu vse zmoremo, vse znamo sami, so na koncu prišle solze v oči.
Sanja se mi ne, kdaj se je Slovenija spremenila v en sam, samcat zaprt oddelek psihiatrije z najhujšimi shizofreničnimi bolniki. Danes mi, na primer, sploh ni do smeha ob razlogih, zaradi katerih so slovenski mediji totalno pošizili od navdušenja!
Pa da ne bo pomote: ni se jim zrolalo zato, da bi nam šlo bolje, temveč zato, ker se država lahko ponovno z vso ihto zadolžuje na svetovnih denarnih trgih- in to z najvišjimi obrestmi v EU!
Ko poslušam paradne medijske konje, kako so ob napovedi novega zadolževanja mokri od vzhičenosti, imam občutek, da jim dotično zadolževanje pomeni celo več kot trenutki, ko se je nagnalo okupatorske vojake in je zaplapolala slovenska zastava samostojne države.
Mičkeno se – ob vsem pompu, ki je nastal- bojim, da bodo ta isti politiki in ta isti mediji po svoji lepi navadi že jutri zaradi drzne prezadolženosti naše države obsojali tiste, ki so nam – posojali. Svet in Evropsko unijo pa opranim glavam pod Alpami, ki se množijo kot morski prašički, prikazovali kot najhujše sovražnike ubogega ljudstva.
Zveza svobodnih sindikatov s prvopodpisanima, Dušanom Semoličem in izvršno sekretarko Andrejo Poje, pa sta danes delodajalce celo pozvala, naj letos delavcem izplačajo 13. plačo in božičnico. Hahaha, pa kje bodo delodajalci vzeli ta denar, vas vprašam?!
A takšni smo in nihče več nam ne more pomagati: ne bog, ne Alah, ne Harekrišna, ne duhovni voditelji vseh sort, ki jih uvažamo od vsepovsod.
V deželi, iz katere se v širni svet z nesluteno hitrostjo širi politična kriza in kriza moralnih vrednot, je normalno vse, ob čemer se v civiliziranih deželah križajo: korupcija, klientelizem, kokain, sodomija, črnograditeljstvo, utajevanje davkov, molzenje malega človeka in – kar je zadnje čase prava poslastica – ponarejanje. Slovenija je raj za ponarejevalce! Dela je ogromno, kajti skoraj vsak tretji, ki je na položaju, potrebuje spričevalo, diplomo, magisterij, smučarsko letno karto, licenco za pilota ali zgolj navaden vozniški izpit. Poglede Slovenije smo z nacionalke vrgli v smeti, tako da sedaj ni več nikogar, ki bi pred ljudstvom razgaljal ponigljavo pokvarjenost slovenske politike in njihovih apartčikov, ki so za denar pripravljeni storiti vse.
Včasih se boječe in s strahom sprašujem, kaj, če so ponarejeni tudi oni? Če bi bili normalni, takšnih neumnosti, kot jih počnejo, ne bi mogli početi.
Še en dogodek je skalil umazano in po zatohlosti smrdečo vodo v lavorju. Evropska ljudska stranka (EPP) je izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji in tudi zaskrbljenost zaradi obsodb v zadevi Patria. Menda je k resoluciji pripomoglo tudi dogajanje pred nekaj meseci v Stožicah, ko so vsi tisti, ki bi nam morali biti za vzor, vzneseno in čustveno prepevali himno v podporo komunizmu in socializmu, Bandiera Rossa. ”Ta posnetek je vzbudil veliko zanimanja in zgroženost v Evropi,” je komentirala Novakova iz NSI in obenem spomnila še na že malo pozabljena dogajanja okrog preimenovanja Titove ceste.
Sloveniji gre blazno za nohte, pa tega- slepi in gluhi kot smo, niti ne opazimo-krvavo potrebuje očiščenje duha, lustracijo, vnovično oživitev moralnih vrednot, preden elite in njihovi ri****niki vsega ne uničijo tudi za naše prapravnuke!
V minulih dneh smo prav tako opazili, kako lepo je bilo biti slovenski vstajnik. Slišali smo, da je še eden od njih dobil plačilo za svojo strumno vstajniško držo. Postal bo Glasnik digitalnih tehnologij So pa bili ob tej novici mičkeno presenečeni in začudeni v Evropski komisiji, kjer se s to institucijo dvakrat letno redno srečujejo vsi glasniki petindvajseterice. Glasnik digitalnih tehnologij ima štiriletni mandat in takšne drzne poteze kot je ta, naša, si v Evropi(razen Italije) še nihče ni privoščil.
Kaj hočemo reči drugega kot to, da se bo morala EU še marsičesa naučiti o Sloveniji. In potem bodo morali dati tistemu, ki mu bo uspelo doumeti širino in globino naše izprijenosti, Nobelovo nagrado.
Več: blog Zarečeno
