M. Miklavčič, blog: Čokoladni mafini z mušnico

1
217

Včasih mi kdo očita, da sem, čeprav precej optimistično bitje, pri politiki malo preveč nagnjena k skrajnemu pesimizmu. Kar menda ni dobro, češ, da bi morala na naše izbrance tam doli v Žabariji gledati bolj pozitivno. Pa kako naj bom takšna, ljudje božji,saj me jezi že dejstvo, s kakšno lahkoto tisti, ki še živ dan niso delali in živeli od sadov lastnih rok, lomastijo po trgovini s porcelanom imenovani moja domovina?!

Vseeno vas lahko potolažim: ena srčkana poslanka me je prejšnji teden- vsemu navkljub- od srca nasmejala. Da vam povem vso zgodbo.

Kar nekaj časa sem si že belila glavo, kako, za vraga, ta kurja vlada kadruje, na kakšen način prve meče s položajev, da lahko nastavlja druge, to je – ”naše”. Potem pa me je razsvetlila Kociperjeva s svojim zgodovinskim stavkom, citiram:”Ona blond od Žerjava res ni okej …!Treba jo bo zamenjati.” Si morete misliti, kakšna globina razlogov proti se skriva v tem intelektualnem unikumu? Hmja, ne trudite. Če boste preveč napenjali možgane, se vam lahko zgodi, da bodo pregoreli prej, preden boste našli vsaj ščepec smisla.

Slovenija je res izjemna po številu norcev, ki nam(še zmeraj) pletejo usodo. Tako je eden najbolj znanih in vplivnih slovenskih odvetnikov v zgodbi o prodaji Najboljšega soseda očitno nastopal v dvojni vlogi, kar se je razbralo iz prisluhov, ki so jih kriminalisti pridobili v preiskavi nepravilnosti v Diners Clubu Slovenija. Po tistem, ko je Lovše odvetnika obvestil, da »se težave z Bawagom in nemško Commerzbank ‘rešujejo’«, je omenjeni odvetnik začel nizati hvalospeve v stilu: »Ej, ti si car, car carjev« in- seveda- laskati sogovorniku na še druge, zelo cukraste načine.

Si mi, navadni državljani, sploh lahko predstavljamo vse razsežnosti barabij, ki so se cmarile- in se še- izza odra?

Že predolgo, preko vseh skrajnosti in meja izrabljamo geslo ”vsi drugačni, vsi enakopravni”. Za dotične besede se skrijejo vsi, tudi tisti, ki počnejo grde reči. Pa da vas potolažim, nimam v mislih poslanke, ki ima težave z uno blondo. Prav tako ne enega od novinarjev, ki- tako piše pod javno objavljenimi spornimi dokumenti- rad dobro je in pije, veliko potuje s kakšno državno delegacijo in se ima na splošno zelo fajn na tuj račun- zlasti na račun sponzorskih sredstev, ki mu jih za takšno razkošje nudijo nekatera državna podjetja. Če pa denarja slučajno ne dobi, potem objavljeni teksti zvenijo kot nekakšni osebni obračuni, ki so, seveda, med bralci zelo brani in tudi pogosto citirani.

V mislih imam sedemletnega dečka, Roma, ki se ga danes, ta trenutek,boji vesoljna Slovenija. Centri za socialno delo trepečejo pred njim in pred njegovim očetom, učiteljicam se šibijo brhka kolena, ravnateljica se pojavlja v medijih vsa prestrašena, nemočna in z zvezanimi rokami. Deček, otrok pravzaprav, ki takrat, ko ni v šoli, po Ljubljani berači, in če slučajno ne berači, ga doma ustrahujejo in maltretirajo, pa je spravil na kolena vse, ki so polni znanja in tudi plačani zato, da se s takšnimi, drugačnimi otroki, znajo spoprijeti in jim vliti žarek upanja.

Če ne drugega.

Ob videni zgodbi, ko človek ni vedel, bi se jokal ali bentil- pa ne na otroka, da ne bo pomote- so ponovno oživele še mnoge druge zgodbe, ki so govorile o tem, kako uspešno so že mnogi drugi nasilneži ustrahovali šolnike, bodisi sami, bodisi z odvetniki. Spomnila sem se na telefonski klic, ko je neka- na videz povsem normalna mama- zagrozila učiteljici, da v primeru, če njenemu otroku ne da višje ocene, lahko računa na posledice, kajti oče otroka ima v rokah moč in oblast in znalo bi se zgoditi, da vrže učiteljičinega moža na cesto. To se potem sicer ni zgodilo, ker je zmagal strah, pa vendarle. Stud nad takšnimi osebki ostaja.

Smo v tej državi sploh še normalni?

Znani sociolog danes v Delu trdi(?), da bi bilo legitimno in smiselno razmisliti celo o izstopu iz EU. Besede, ki so živ dokaz, da nam tudi izobrazba ne nudi zdrave kmečke pameti. Ja, za božjo voljo, od česa pa bomo živeli? Mar ta gospod misli, da bomo s tem, če bomo izstopili z vlaka, preprečili vstop v državo tistim, ki smo jim dolžni milijarde? V nadaljevanju intervjuja za povrh mirno prizna, da je bil eden glavnih namenov vesoljnih slovenskih protestov, da zrušijo prejšnjo vlado in njenega predsednika, kar je bila mala malca, saj je bil zaradi sovraštva tako rekoč idealen cilj zblojeni množici z opranimi možgani.

Več: blog Zarečeno

1 komentar

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite