M. Mazzini, siol.net: Kako trgamo gate (predvsem sebi)

To, kar počnemo, je beganje narcisističnega in razvajenega mulca, ki teka sem in tja in se bo priklonil vsakemu, kjer upa na kraljevski sprejem. Tega pa kar ni in ni.

In ga tudi ne bo.

Če nas je iz Jugoslavije izgnal Miloševič in res ni bilo časa za strategijo, me je ob vstopu v EU šokirala odsotnost sleherne debate. Ne sanjarij, marveč pogovora o tem, kaj lahko storimo in kakšne so naše prednosti in slabosti. Slišali smo le narcisoidna onaniranja brez vdorov realnosti. Nič o strategiji majhne države, o naših malo prednostih in veliko slabostih. Zato je hrvaško kupovanje slovenskih podjetij taka bolečina našemu narcisizmu – saj smo stokrat boljši od njih! Kako je to mogoče?

Ker se iz zgodovine nismo ničesar naučili, je sto let stara fotografija še vedno aktualna. Ker vsakič mislimo, da se nam bo svet uklonil, ker smo taki carji. Tistemu, ki hoče z istim dejanjem venomer neuspešno nekaj doseči, v psihoterapiji pravijo nevrotik.

Medtem pa …

Nacionalni interes obstaja, seveda, in ni le izgovor za ropanje lastnih sodržavljanov. Poglejte Nemce, kako dobro so zadnja desetletja igrali partijo. Okoli sebe so zbrali šibke države, predvsem na jugu, jim na veliko posojali, jih s tem privezali nase in na svoje izdelke. Nemčija je v EU postala to, kar je bila Slovenija v Jugoslaviji. Ni čudno, da se med njenim prebivalstvom že širijo govorice, da jih izkoriščamo.

Nismo mi mali Nemci, Nemci so Slovenci z načrtom.

Pogled na drugo stran

Odložimo samohvale in poglejmo drugo plat narcisizma: kdo lahko razreši dvom, ali smo sploh zadosti dobri? Kdo drugi le, kot Oče ali Mati, ki nas sprejmeta za svoje in nam s tem priznata vrednost.

Nedavno sem bil na beograjskem knjižnem sejmu, katerega gost je bila Rusija. Ni manjkalo pravoslavne ikonografije in Putinovih fotografij. Po poročilih smo lahko spremljali demonstracije v Črni gori in ljudi, ki mahajo s Putinovimi fotografijami, medtem ko ga govornik proglasi za tistega, ki nas brani pred svetovnim satanizmom, karkoli že to pomeni. Na festival v Guči pride ogromno ljudi, tudi Slovencev, in letos je občinstvo najbolj kupovalo majice z naslednjimi junaki: Putin, Tito, Mihailović (vir).

Med turškimi volitvami smo lahko videli prizor iz Sarajeva, kjer so meščani korakali z Erdoganovimi fotografijami.

Pri nas so komentarji na portalu RTV pravi cvetober ljubiteljev Putina, čeprav smo Slovenci previdnejši in še ne korakamo z njegovimi fotografijami. Politiki pa se vsekakor silno radi fotografirajo z Angelo Merkel, kar ste gotovo že opazili.

Paradoks

Zakaj narodi, ki so popek stvarstva in trgajo gate vsepovsod, kjer se pojavijo, ne zmorejo storiti drugega, kot nositi fotografije tujcev? To je druga, žalostna plat narcisizma. Ta sum, da smo povsem nesposobni in da potrebujemo gospodarja. Zato čakamo, kdo se bo pojavil na obzorju in h komu se bomo prilepili. Za koga se bomo borili, za koga umrli.

Ubožčki vedno najdejo nekaj, česar ne razumejo, da lahko za tisto umrejo, je zapisal pisatelj Charles McCarry.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.