M. Mazzini, PlanetSiol: Šeriatsko pravo na Jesenicah

0
204

Jesenice so bile včasih Jugoslavija v malem, zdaj pa so Slovenija v velikem: brez služb, brez idej, brez vizije in zato brez perspektive.

Železarna je njega dni urejala življenja svojih delavcev do potankosti: zaposlil si se, dobil stanovanje, ob upokojitvi uro Darwil in kot marmor na i še nagrobnik na Blejski dobravi. Za vse je bilo urejeno in za vse poskrbljeno.

Ko je Železarna propadla, so prebivalci ostali v prostem teku, čakajoč na novega Gospodarja. Angleški simbol težke industrije, mesto Sheffield, se je preobrazil in začel na novo, Švedski Malmö tudi, pri nas pa posttravmatski šok traja že desetletja – tranzicija je postala večno stanje.

Pred nekaj leti se je na Jesenice vrnil dr. Ahmed Pašić z družino in začel organizirati prostovoljne dobrodelne akcije. Medijsko so bile kmalu dobro podprte, zato jih ne bi našteval. Prav tako lahko po časopisih te dni berete, da dr. Pašić odhaja, ker ne more živeti od zraka.

Županske volitve

Dobrodelne akcije sem tudi sam večkrat omenil v svojih kolumnah in vedno so me potem na Jesenicah ustavljali znanci, celo klicali in pisali so me, češ, Miha, jaz bi bil previden, ne bi se izpostavljal, ti ne veš, kaj vse tiči za tem. Skrivnostno so mežikali, češ, kmalu se bo vse odkrilo!

Dr. Pašić je kandidiral na lanskih županskih volitvah. Prvi krog se je končal približno izenačeno z zdajšnjim županom, drugi krog pa se je spremenil v referendum. Število glasov za dr. Pašića je ostalo enako, konkurent pa je dobil še glasove vseh drugih kandidatov.

Glasovanje sem spremljal z velikim zanimanjem, saj sem prej opravil pogovor na terenu, v katerem sem na mestu samem izvedel argumente nasprotnikov.

Pogovor v bifeju

Znanec me je prosil, če spotoma na Jesenice odpeljem še neki paket. Ko sem ga dostavil, sem se vračal mimo bifeja v stranski ulici in glej, sami znani obrazi so sloneli za točilnim pultom. V glavnem moja generacija, zelo mešane izobrazbe, od fizičnih delavcev do univerzitetno izobraženih. Nekdanji uslužbenci železarne, danes kronično nezaposljivi.

Najprej so se seveda vsi zadrli: “O, ejga, Mazzinija, ti izdajaš knjige, ti imaš veliko denarja, častiš!” kar pove, da z ekonomsko realnostjo nimajo stika. Bogastvo si hitreje pridobiš z izdajanjem ljudi kot knjig.

Rekel sem si, bom že prenesel strošek šestih pijač in pokimal natakarici. Pripravila je rundo, jo raznosila in mi s strahoma izročila račun (Bom zdržal? Infarkt, vsaj omedlevica?). Znašal je okoli sedem evrov, če me spomin ne vara. In zdaj sem se sam pokazal kot človek, ki nima stika z ekonomsko realnostjo zakotnih bifejev in taktiko njihovih obiskovalcev. Če želite za točilnim pultom sloneti ves dan, potem je deciliter najcenejšega vina + voda edina mogoča rešitev.

Začeli smo klepetati in hitro prišli do županskih volitev, do katerih je takrat manjkal še dober mesec. Glavna tema je bila seveda kandidatura dr. Ahmeda Pašića. O tedanjem županu, za katerega so rekli, da ga bodo volili, niso vedeli povedati kaj dobrega, ampak … Zmajevali so z glavami.

Egalitarnost in spremembe

Vse, kar sem v pogovoru izvedel, smo lahko pozneje brali na spletu in tudi v “pravih” medijih. Porscheji, Al Kaide, zarote itd. Da bi bil “Bosanc” župan, je bilo zunaj moči doumevanja. Neka skrbna gospa mu je predlagala primernejše zaposlitve: “Lahko bi WC čistil, ali pa pomagal v domu ostarelih, ceste pometal …” (Ne prezrite širokogrudnega nabora mogočih zaposlitev za “Bosanca” z doktoratom.)

Kljub vsemu menim, da pod vsemi temi nacionalizmi in šovinizmi (ki jih ne gre podcenjevati) tiči še močnejši razlog: nekdo je nekaj poskušal. V egalitarni miselnosti nekdo dvigne glavo in poskuša nekaj organizirati. Čakaj, čakaj! Kdo pa si misli, da je? Halo! Našli so očitne znake neprimernosti: musliman in “Bosanc”. A četudi bi imel na vsaki celici organizma nalepkico z napisom “100 % Slovenec”, bi pa našli kaj drugega.

Osnovni greh je v aktivnosti! Tisti, ki je aktiven, je drugačen.

Dvajset let tarnate in ravno začnete uživati v nadresirani nemoči, ko bi nenadoma nekdo nekaj spreminjal. Kaj če se mu posreči? Torej ste 20 let tarnali zaman? Teh dvajset let čakanja bi dokazalo, da ste totalen bebec – in zato bomo čakali še naslednjih dvajset!

Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite