Med cesarji, ki so več kot šesto let vodili habsburški imperij, je razsvetljena reformatorka in mati šestnajstih otrok, vladarica Marija Terezija, zapustila v naši kulturi najgloblje zakoreninjene sledi.
Kljub temu da je maja letos od njenega rojstva minilo že 300 let, so njeni načrti in ideje še vedno aktualni, tudi v “dobi računalnikov”.
Cesarica Marija Terezija je bila med drugim edina ženska na prestolu z vladarsko funkcijo v zgodovini habsburške hiše. Marija Terezija Walburga Amalija Kristina se je rodila 13. maja leta 1717 v Hofburgu na Dunaju. Njeno rojstvo je očetu cesarju Karlu VI. sprožilo kar nekaj razočaranja, kajti ni dobil moškega potomca. Na podlagi pragmatične sankcije, ki jo je leta 1713 izdal Karel VI., so lahko tudi ženske potomke habsburške hiše prevzele vladanje.
Marija Terezija se je leta 1736 iz ljubezni poročila z vojvodo Francem Štefanom Lotarinškim. To je bila prva poroka iz resnične ljubezni v zgodovini vladarskih rodbin. Po prevzetju prestola se je vnela vojna za avstrijsko nasledstvo v Evropi, ki je trajala kar sedem let in povzročila milijon padlih. Marija Terezija je tudi v tistih kočljivih trenutkih znala odlično voditi državo. V načrtnem gospodarstvu avstrijske vladarske rodbine je mesto Trst imelo poseben položaj; in res, v nekaj desetletjih so se v mestu že kazale velike spremembe.
Pred koncem terezijanskega jubilejnega leta so želeli tudi v Trstu primerno počastiti pomembno žensko, ki je verjela v mesto Trst. Poleg simpozijev, posvetov, publikacij in podobnega so cesarici posvetili tudi zgodovinsko razstavo v organizaciji deželnega inštituta za kulturno dediščino FJK (ERPaC) v sodelovanju s tržaško univerzo in z muzejskim polom Furlanije Julijske krajine.
Razstava, ki so jo odprli oktobra v Skladišču idej, obravnava napredne spremembe takratnega načina življena, ki so jih povzročile cesaričine reforme v celotni monarhiji s posebnim fokusom na spremembe, ki sta ju doživela mesto Trst in njegova okolica. Danes je vsem znano, da je bila cesaričina vloga ključnega pomena pri modernizaciji in razcvetu habsburškega Trsta, ki je ravno v obdobju njenega vladanja doživel radikalno prostorsko in demografsko povečavo.
Spremembe so se kazale na področju uprave, uradništva, sodstva, šolstva, poleg teh pa so bile še davčno-finančne, denarne, vojaške, kmetijske in še druge reforme. Nekatere spremembe in cesaričini posegi so zelo zaznamovali mesto Trst.
Cesarica Marija Terezija je v 40 letih vladanja spremenila tudi podobo pristaniškega mesta. Leta 1749 je v Trstu dala porušiti stare srednjeveške obrambne zidove in tako povečala podobo mesta. Novi mestni predel je kmalu zatem dobil ime “Terezijanska četrt”. Cesarica je na območju mesta razširila davčne oaze, kar je seveda povzročilo velik pritok ljudi v pristaniško mesto. Izdala je tudi odredbo, s katero je razglašala svobodo vere, trgovanja in posestvovanja. Na upravnem področju je v Trstu uvedla še Pomorski konzulat, terezijanski kataster, terezijanski kazenski zakonik in popis prebivalstva.
Razstava bo v Trstu na ogled do 18. februarja.
Vir: Novi Glas
