Teden dni po odstopu nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška so na Radiu Ognjišče v oddaji Pogovor o, ki jo je vodila Mateja Feltrin Novljan, ob duhovnikih, teologu Ivanu Štuhecu in pravniku Karlu Bolčini, gostili tudi ekonomista Mateja Lahovnika. Iz pogovorne oddaje, ki jo v celoti najdete v spletnem radijskem arhivu, povzemamo nekaj misli, nekaj pa jih je profesor na Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo povedal posebej za Družino.
Bo država poplačala delničarje NKBM?
Govoriti o tem, komu in kaj bi morala Cerkev povrniti, je zelo vprašljivo, je dejal Lahovnik in dal za ponazoritev zgovoren primer delničarjev Nove kreditne banke Maribor. »To je približno tako, kot bi delničarji NKBM zahtevali od slovenske države, da jim poplača vložek, ki so ga vložili v NKBM. Navsezadnje je NKBM v večinski lasti države, v nadzornem svetu NKBM pa je sedela sedanja predsednica vlade. Po tej logiki spregleda pravne osebnosti bi bili tudi ti delničarji upravičeni do poplačila, pa tega seveda od države nihče ne zahteva.«
»Za bančne luknje so odgovorni posojilodajalci.«
Drugo, kar je v pogovoru poudaril Lahovnik, pa je bančna luknja, ki naj bi jo po pisanju nekaterih medijev povzročila Cerkev na Slovenskem, čeprav ni pravni subjekt. »Kredite so Zvonovoma, ki sta bila čisto običajna finančna sklada, podeljevale banke, ki imajo svoje upravljavce. Do sedaj na slovenskih sodiščih, kljub vsem sporno podeljenim posojilom, še nismo videli nobenega bankirja.« Lahovnik je dejal, da se po njegovem mnenju dogaja »medijski spin«, ko bi nekateri radi prikazali, da je kriza v Sloveniji posledica tega, da sta Zvonova, »ali kot radi posplošujejo, kar Cerkev«, najemala kredite. »To je neresnično. Vedeti moramo, kje je odgovornost. Za finančni zlom Zvonov je potrebno odgovornost iskati pri upravah in nadzornih svetih Zvonov – ve se, kdo je sedel v upravah, in preveriti je treba njihovo odgovornost ter ali so sprejemali odločitve v skladu z ZGD s potrebno skrbnostjo. Odgovornost za bančno luknjo pa je na strani uprav in nadzornih svetov bank in kreditnih odborov, ki so kredite podeljevali. Pa tudi na strani regulatorjev trga, ki svojega dela niso ustrezno opravili.« Lahovnik je poudaril, da ni prav, da se ta primer uporablja za neke vrste »pogrom nad Cerkvijo«. Očitno bodo poskušali tudi nekateri politični subjekti v nastajanju uporabiti in zlorabiti to temo za nekakšen politični trampolin, s katerega bodo poskušali odskočili naravnost v parlament.«
»Krivci imajo imena in priimke.«
Tudi ko govorimo o Gospodarstvu Rast in finančnem zlomu mariborske nadškofije, so odgovorni tisti, ki so v imenu škofije s tem upravljali, je dejal Lahovnik: »Natančno se ve, kdo so ti ljudje!« Za odločitev, da se je mariborska nadškofija sploh spustila v to dejavnost, pa je verjetno treba iskati odgovornost pri tistih, ki so to odločitev sprejeli. »Tukaj lahko objektivno odgovornost iščemo tudi pri škofih. Ne smemo pa mešati jabolk in hrušk, kot se to v medijih dogaja po odstopu nadškofov. Ko človek gleda in bere nekatere medije, dobi občutek, da sta za luknjo v slovenskih bankah in sploh za krizo v Sloveniji kriva nadškofa Stres in Turnšek. Kar je seveda prvovrsten politični in ekonomski spin. Ali kot rečemo po domače: zavajanje ljudi!« Lahovnik je dejal, da bi si želel živeti v pravni državi, ki deluje učinkovito in kjer vsak sprejme svoj del odgovornosti za tisto, za kar je imel pristojnost. »V Sloveniji se stvari pogosto zamegljujejo in zelo počasi razčiščujejo. Prav je, da bi enkrat razčistili, kdo je za kaj odgovoren. Osebe v upravah in nadzornih svetih gospodarskih družb ter kreditnih odborih bank, ki so vpletene v ta primer, imajo imena in priimke.«
Nadškofa odstopila, bankirji ostajajo na dobrih položajih.
»Problem Slovenije je, da pravosodje ne deluje, na to nas opozarjajo tudi iz tujine. Bojim se, da bo epilog vsega odstop nadškofov, cela vrsta bankirjev in drugih vpletenih menedžerjev pa bo ostala na zelo dobrih položajih.«
»Povejte mi,« je nadaljeval Lahovnik, »koliko ljudi na visokih položajih v bankah je izgubilo službe? Službe so izgubljali ljudje v podjetjih, ki so se zaradi prezadolženosti znašla v postopkih finančnega prestrukturiranja. Sčasoma, ko se bo morda zgodila kakšna resna politično-ekonomska analiza vsega dogajanja, bo zelo zanimivo videti, kdo so bili dejanski akterji propadlih zgodb. «
»Ni prav, da se vse smeti natrosi pred prag obeh nadškofov.«
Če bi vse inštitucije opravile svoje naloge v realnem času, bi bila odgovornost jasna. »Naj vsakdo pomete pred svojim finančnim pragom. Ni pa prav, kar se dogaja, da se vse smeti natrosi pred prag obeh nadškofov, ki sta verjetno objektivno odgovorna, pa še to le za posamezne poteze.« Lahovnik je dejal, da je narobe, ko odstop nadškofov uporabljajo kot preprogo, ki bi jo radi vrgli čez vse finančne grehe posameznikov, ki imajo imena in priimke in bi morali prevzeti odgovornost. »V Sloveniji se vse meče v isti lonec, se ga primerno zavre in uporabi kot politični golaž. Ni izključeno, da bodo nekateri politični akterji uporabili to zgodbo kot podlago za širjenje nestrpnosti do Cerkve in prav na sovraštvu do Cerkve kot institucije gradili volilno kampanjo. Ta politični medijski spin je najbolj nevaren.«
Mariborska nadškofija ni tajkun.
Na trditev Ivana Štuheca, da mariborska škofija ni ravnala kot tajkun, kar se v medijih kar naprej piše in govori, saj če bi ravnala kot tajkun, bi se najbrž zgodba končala drugače in bi že bila podana kakšna ovadba, je Lahovnik pritrdil in dodal: »V Sloveniji se je v času krize pokazalo, da imamo bogate lastnike propadlih podjetij. Cela vrsta podjetij je šla v stečaj, tudi finančnih skladov in holdingov – Zvonova nista edina. Če pogledamo lastnike teh propadlih podjetij in skladov, vidimo, da so to najbogatejši ljudje v naši državi. Torej imamo na eni strani zlomljena podjetja, finančne sklade in male delničarje, ki so izgubili vse, po drugi strani pa so njihovi lastniki ob propadu teh gospodarskih družb močno obogateli. V primeru Zvonov tega ni,« je dejal Lahovnik in dal za primer ljudi, ki so za propad sprejeli objektivno odgovornost. »Nobeden od njih ni vzel nobenega denarja, še naprej živijo relativno skromno, kot so živeli tudi pred zlomom. Vsaj meni ni znano, da bi denar odtekal na čudne lokacije v finančne oaze, kar se je dogajalo v veliko drugih primerih.« Zato je prav, je poudaril Lahovnik, da vsak opravi svoje delo. »Tudi organi pregona. Naj preiščejo zadevo in si potem nalijmo čistega vina!« Ni pa dobro, je poudaril Lahovnik, kar se dogaja sedaj, ko se vsevprek posplošuje in ustvarja vtis, da so bili »zafurani« samo Zvonovi, vse druge zgodbe pa uspešne. »Niso bile, enako se je dogajalo v drugih skladih. Vemo, kaj se je dogajalo s certifikati: nekateri so imeli srečo, mnogi pa ne, sploh tisti, ki so vlagali v finančne holdinge, so praviloma izgubili skoraj vse. Kriza je samo razkrila slabosti korporativnega upravljanja v Sloveniji, ki so se dogajale zaradi neučinkovitega regulatorja in tudi zaradi neučinkovitosti pravosodnih inštitucij.«
Več: Družina
