Objava rezultatov bančnih stresnih testov je veliko bolj kot za bankirje stresna za davkoplačevalce, ki bomo vse skupaj plačali. Stresni testi so nacionalni preizkus trpežnosti in potrpežljivosti državljanov. V Sloveniji se je v zadnjih petih letih število zaposlenih v zasebnem sektorju zmanjšalo kar za 70.000. Če bi se vsi, ki so izgubili zaposlitev, vkrcali na avtobuse, bi bila kolona dolga neverjetnih 20 kilometrov. V bančnem sektorju, ki ga bomo sedaj sanirali vsi državljani, je bilo še najmanj izgub zaposlitev. Strošek sanacije bančnega sistema je enormen in znan. Za te milijarde, ki bodo poniknile v bilancah slovenskih bank, se je država močno in predvsem drago zadolžila. Slovenija se zadolžuje precej dražje kot, pri enaki ročnosti posojila, Španija in Portugalska, ki spadata v tako imenovano prašičjo skupino najbolj problematičnih držav evroobmočja. Znano je tudi, da bodo stroške dodatnega zadolževanja morali pokriti vsi državljani z višjimi dajatvami. Gre za znesek, ki je enak kar desetini vrednosti celotnega slovenskega bruto domačega proizvoda. Oziroma vrednosti okrog polovice državnega proračuna. Prihodnje leto bo tako prvo, ko bomo morali samo za obresti na celotni državni dolg plačati več kot milijardo evrov.
Postavlja pa se vprašanje, kakšne koristi in kdaj bodo sploh imeli državljani/podjetniki od bančne sanacije. Je sanacija bančnega sistema že zadostni ali pa samo potrebni pogoj za okrevanje gospodarstva in kaj je še treba storiti, da se bo Slovenija izvila iz primeža recesije? Največji paradoks sanacije bančnega sistema v Sloveniji je, da na kratki rok koristi ne bodo občutili v realnem sektorju. Slovenska podjetja so namreč v povprečju druga najbolj zadolžena v Evropski uniji. Zaradi kapitalske ustreznosti bo njihov dostop do finančnih virov še naprej močno omejen. Svežega kapitala za dokapitalizacijo in s tem izboljšanje kapitalske ustreznosti v Sloveniji ni. Prav tako je malo možnosti, da bi ta kapital dobili od morebitnih strateških investitorjev iz tujine, saj Slovenija, blago rečeno, ni sanjska destinacija za tuje investitorje. Podjetja v realnem sektorju pa tudi nimajo takšnega privilegija kot banke, da bi država vanje nalila toliko svežega denarja, kot je potrebno. Pričakujemo lahko tudi, da se bodo obresti na depozite varčevalcev v prihodnjih mesecih postopoma znižale, saj kapitalsko močno okrepljene banke ne bodo več tako agresivno tekmovale za depozite prebivalstva. Po drugi strani pa je vprašanje, ali se bodo znižale tudi aktivne obrestne mere, torej tiste, po katerih banke denar podjetjem in gospodinjstvom posojajo. Slovenija je sicer med tistimi državami evroobmočja, ki imajo največje bančne obrestne marže oziroma razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami.
Drug problem je, da bo vlada morala precej več narediti za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Na začetku mandata so obljubljali zagon velikih razvojnih projektov, sedaj pa lahko le ugotovimo, da jih nikjer ni. Evropska komisija tudi za obe prihodnji leti Sloveniji napoveduje krčenje gospodarstva. Ne le zaradi bančne luknje, ampak predvsem zaradi prezadolženih podjetij, manjkajočih strukturnih reform in odsotnosti ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Tudi zato je bilo konec oktobra na zavodu za zaposlovanje registriranih za 7 odstotka več ljudi kot oktobra lani. V prihodnjem letu pa se bo po napovedih Evropske komisije brezposelnost v Sloveniji povečala še za 4,5 odstotka. Sanacija bank je torej le potrebni, še zdaleč pa ne zadostni pogoj za okrevanje gospodarstva.
Več: Večer
