M. Lahovnik, Večer: Raj v državnih družbah

2

Vlada se je odločila, da bo z denarjem državljanov sanirala in postopoma likvidirala tudi razvpiti dve mali zasebni “tajkunski” banki Factor banko in Probanko. Zato je toliko bolj nenavadno, da je Banka Slovenije pri določitvi plač izrednih uprav teh dveh bank kršila zakonske omejitve za prejemke vodilnih v družbah v večinski lasti države. Namesto da bi ministrstvo za finance reagiralo in opozorilo bančnike, da kršijo zakon, ministrstvo za gospodarstvo pa izreklo globe kršiteljem in zahtevalo vrnitev vseh preveč izplačanih prejemkov, se pripravlja predlog, da se zakon o omejitvi plač v državnih podjetjih in bankah odpravi. Pa naj še kdo reče, da zakoni veljajo za vse enako. Z novim letom je vlada dvignila dajatve državljanom, država se zadolžuje v tujini za dodatne 3 milijarde evrov, hkrati pa ministrstvo za finance predlaga, da se zakonske omejitve prejemkov menedžerjev v družbah v državni lasti odpravijo. Se vam zdi logično? Zdi se, da se nekateri v Sloveniji obnašajo, kot da je krize že konec. Ali kot da je pravzaprav sploh ni bilo. Pri tem kakor da ne želijo slišati negativnih novic. Na primer napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj, ki letos Sloveniji napoveduje 2-odstotni padec gospodarske rasti.

Zakonske omejitve prejemkov menedžerjev veljajo le za družbe v državni lasti. V zasebnih družbah je seveda to stvar zasebnih lastnikov in v politiko prejemkov država ne posega. Pri državnih podjetjih to pravico ima, še posebno v času, ko izvaja varčevalne ukrepe v javnem sektorju in ko državljanom dviguje davke za sanacijo javnih financ in bančnega sistema. Slovenija je država v EU, ki ima daleč največji delež državne lastnine v gospodarstvu. Hkrati pa je donosnost državnega premoženja nekajkrat nižja od obresti, ki jih davkoplačevalci plačujemo na javni dolg države. Zanimivo, koliko govora je o “bonusih” oziroma nagradah v državnih podjetjih in bankah. Sploh nič pa o “malusih” oziroma kaznih v primeru slabega poslovanja. Kakor da bi te družbe poslovale nadpovprečno uspešno. Tisti, ki vidijo v visokih bonusih in nagradah menedžerjev nekakšen sveti gral za doseganje večje uspešnosti državnih bank in podjetij, so pozabili na razvpiti primer NLB. Prava pot niso bonusi in nagrade državnim menedžerjem, temveč pregledna privatizacija in s tem zmanjšanje dolga države ter razbremenitev državljanov od plačevanja visokih obresti. S privatizacijo bi tudi odpravili problem neučinkovitega državnega korporativnega upravljanja. Novi strateški lastniki bi predstavljali metlo, ki bi hitro pometla s slabimi menedžerskimi praksami in navadami. Brez dvoma bi marsikateri menedžer v sedaj državnem podjetju po privatizaciji izgubil službo. S pregledno privatizacijo državnih družb bi odpadla tudi nevarnost korupcije in klientelizma, saj domnevam, da zasebni lastnik ne bi kradel samemu sebi. Zanimivo, kako je iz nove koalicijske pogodbe seznam podjetij drugega privatizacijskega svežnja čudežno izginil.

Več lahko preberete v Večeru.


2 KOMENTARJI

  1. Ja, seveda. Vsi bi samo neke metle poganjali. Čisto slučajno je v naravi metle da jo dobi nekdo drug po riti, ne tisti ki pometa.
    Tako da je varno opletati z jezikom.

    Zakaj imamo tujca v slabi banki? Italijani bi prej umrli od lakote kot da bi pustili tujca da jim rihta njihove posle.
    In seveda, če hočemo tujca, to pomeni da mi lahko plačamo. In plačujemo. Kaj lajate v prazno.

Comments are closed.