M. Lahovnik, Večer: Bankirji, tajkuni in ljudstvo

13
381

V zadnjih dneh so nas mnogi skušali prepričati, da je način reševanja dveh zasebnih bank, Factor banke in Probanke, ki ga je v petek potrdila vlada, edini smiseln, in se sklicevali celo na Evropsko komisijo. Zanemarili pa so, da stroški sanacije ne bodo bremenili evropskega proračuna, temveč slovenske davkoplačevalce, in da obstajajo različni modeli reševanja bank. Razlikujejo se predvsem po tem, kako so stroški reševanja porazdeljeni med različne skupine: lastnike, imetnike obveznic banke, večje deponente in državo. Avstrijska država je tudi sodelovala v sanaciji banke Hypo Alpe Adria. Treba pa se je zavedati, da so bili v poslovanje te banke globoko vpleteni tudi nekateri vidni avstrijski politiki, vključno z nekdanjim deželnim glavarjem Haiderjem, tako da je bila izdatna participacija države v sanaciji bolj logična. Na Cipru pa so ob zadnji bančni krizi izbrali model, ki v sanacijo bank, poleg lastnikov, vključuje tudi imetnike visokih depozitov in ne le davkoplačevalce.

Izbrani model likvidacije obeh bank v Sloveniji sproža kar nekaj za državljane zelo perečih vprašanj. Najprej, ali je prav, da je vlada zagotovila kar milijardno poroštvo za sanacijo bank, ki sta v zasebni lasti, in kakšno sporočilo je s tem poslala ljudem? Navsezadnje vlada s tem spodbuja moralni hazard in podržavlja izgube, ki so jih ustvarili zasebni upravljavci bank. Zasebne banke bi morali najprej reševati lastniki, nato imetniki bančnih obveznic in na koncu tudi deponenti večji zneskov, nad 100.000 evrov, nikakor pa ne državljani.

Pri NLB in Novi KBM, ki sta večinsko v državni lasti, sta bila vsaj dva razloga, da je država prevzela breme sanacije. Prvič, pri upravljanju teh dveh bank je ves čas imela odločilno vlogo. Drugič, obe veljata za sistemski banki, teh pa nobena država, v skladu z načelom “too big to fail” (preveliki, da bi padli), ne spusti kar tako v stečaj. V primeru Factor banke in Probanke, ki nista niti državni niti sistemski, pa sanacija na račun državljanov nikakor ne bi smela biti samoumevna.

Zato je več kot legitimno vprašanje, ali ne bi morali dela bremena sanacije zasebnih bank prevzeti tudi imetniki bančnih dolžniških vrednostnih papirjev in bančnih vlog nad 100.000 evrov. Vloge malih varčevalcev do 100.000 evrov so v skladu z evropskimi bančnimi pravili in direktivami tako ali tako povsem varne in sistemsko zaščitene. Model sanacije zasebnih bank, pri katerem bi imetniki velikih vlog nad 100.000 evrov sodelovali pri sanaciji banke, ne bi bil nekaj novega ali nenavadnega, nazadnje so ga uporabili na Cipru. Imetniki vlog nad 100 tisoč evrov v ciprski banki Laiki so morali privoliti, da jim od zneskov nad sto tisoč tako rekoč zasežejo 47 odstotkov denarja na računu. Ta njihov denar so pretvorili v delnice banke. Zato nikakor ni razumljivo, čemu ni vlada Alenke Bratušek kot pogoj za izdano poroštvo, ki potencialno obremenjuje vse državljane, zahtevala, da varčevalci z depoziti nad 100.000 evrov del svojega depozita nad tem zneskom pretvorijo v lastniški delež in tako vzamejo tveganje sanacije tudi nase. Navsezadnje sta obe zasebni banki v daljšem obdobju ponujali daleč nadpovprečne obrestne mere, označili bi jih lahko skoraj že za špekulativno visoke, tako da se samo po sebi postavlja vprašanje logike (ne)sodelovanja “velikih” varčevalcev pri sanaciji.

Naslednja je vloga lastnikov bank. V preteklih mesecih smo lahko spremljali neuspešne poskuse dokapitalizacije obeh bank, ko obstoječi lastniki niso zmogli ali hoteli zagotoviti svežega denarja, ki sta ga nujno potrebovali. Po drugi strani pa smo lahko zasledili podatek, da se je pred tedni Autocommerce, ki je največji, 40-odstotni lastnik Factor banke, odločil izplačati kar 6,9 milijona evrov dividend bilančnega dobička svojemu največjemu lastniku družbi Prometej. To družbo pa obvladujejo menedžerji, med njimi dolgoletni direktor Autocommerca Herman Rigelnik.

Več: Večer


13 KOMENTARJI

  1. Depoziti pridejo upoštev ko razpad sistema že ogroža državo. Čisto prav je da ljudje dobijo denar od depozitov. Škodoželjnež!

  2. Kaj pa je Lahovnik počel, ko je bil minister za gospodarstvo? Malo pametnega ali celo nič! Zdaj pa vsem po vrsti deli nauke in se poskuša prikazati kot najsposobnejšega ekonomista na svetu!

  3. Kriva za nastalo situacijo je država oz. Banka Slovenije kot regulator in nadzornik bančnega sistema pri nas. Ona bi morala kontrolirati banke kaj počnejo in kakšne kredite odobravajo. Tako pa je bil razpust sistema, vsi so počeli kar so želeli, veliko je bilo tajkunskih kreditov in "sponzoriranja" raznih propadli projektov. zato pa so naše slovenske banke v takšnem stanju kot so. Sedaj sta padel Faktor banka in Probanka, veliko daleč nista niti Abanka, NLB in NKBM. Ne razumem pa obnašanje nekaterih, ki poskušajo podobno lsiko prikazati tudi v drugih tujih bankah pri nas, češ da imajo težave tudi te banke, kar pa seveda ni res. Kdo in na kakšen način bodo rešili naše slovenske banke mi ni jasno, samo to vem da jim ne gre več zaupati!

  4. Udbo mafija, ki še kar naprej počenja neumnosti in lumparije, še vedno striže slovenske ovce, ker ne blejejo.
    V diktaturi KP prejšnje Juge, niso smele blejati, zato so se popolnoma odvadile.
    Lahovnik ima popolnoma prav, in je skrajni čas, da varčevalec končno prevzame odgovornost za svoj denar. Ne le za višino obrestne mere, tudi o finančni ustanovi, kjer namerava hraniti denar, mora nekaj vedeti. Predvsem je pomemben njen ustanovitelj. Če je ta problematičen po poslovni ali moralni plati, je vloga v veliki nevarnosti zaradi propada take ustanove. Pro in Factor banka sta tajkunski banki, zato sta rizični. Ti, ki so aprila plesali in peli “e vivva il comunismo” v Stožicah, to še najbolj dobro vedo. 115 miljonov € dolga, ki so ga povzročile Stožice tema bankama je le delček tajkunske sage.
    Prav se mi tudi zdi, da država dolgoročno jamči za male vlagatelje do 100.000 € že iz socialnega vidika. Vsi ostali pa morajo imeti dovolj v glavi, ko gre za odločitev, kje bo njihov denar najbolj varen.

    • To je čisto slovensko. Ker ti nimaš toliko denarja, naj ga tudi kdo drug izgubi. Vse v stilu naj sosedu krava crkne.

      • Pa kaj bi ti rad Zdravko?

        Krpelj je povedal resnico. Banki nista tako veliki, da bi njun propad pomenil veliko.

        Torej naj država jamči le za denar varčevalcev po zakonu.

        Ostali naj pač nosijo odgovornost.

  5. Pa kaj ta gospod Zdravko misli, kdo mu bo vračal njegovo vlogo vredno nad 100.000 €? Z garancijo države, kar pomeni, da mu jo bodo morali vračati tudi vsi tisti, ki ne vedo ali bodo jutri še lahko kaj skuhali, ali bodo lačni opazovali, kako jim država z višanjem DVD-ja pleni še zadnji borni ostanek. Pa ne samo ti, tudi njihovi vnuki, brez obetov za zaposlitev, bodo morali vračati najeta posojila države, ki jih najema pod neverjetno visokimi obrestnimi pogoji. In to vse zaradi tega da lahko udbomafija vlada še naprej Sloveniji.
    In ta Zdravko dobi moči, da očita drugim nevoščljivost.
    Preveč je vsega v stilu Murgel in pa Stožic.

  6. Ja, gospod krpelj, vi ste taki kot naša levica, ki bi “jemala” bogatim in “dajala” revnim. To smo videli.

  7. No mi levice pravzaprav sploh nimamo. Če pa že udbomafijo imenujete levica, potem ste pač narobe ocenili. Ta levica jemlje revnim, da lahko daje (sebi) bogatim.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite