M. Lahovnik, Večer: Bankirji, tajkuni in ljudstvo

V zadnjih dneh so nas mnogi skušali prepričati, da je način reševanja dveh zasebnih bank, Factor banke in Probanke, ki ga je v petek potrdila vlada, edini smiseln, in se sklicevali celo na Evropsko komisijo. Zanemarili pa so, da stroški sanacije ne bodo bremenili evropskega proračuna, temveč slovenske davkoplačevalce, in da obstajajo različni modeli reševanja bank. Razlikujejo se predvsem po tem, kako so stroški reševanja porazdeljeni med različne skupine: lastnike, imetnike obveznic banke, večje deponente in državo. Avstrijska država je tudi sodelovala v sanaciji banke Hypo Alpe Adria. Treba pa se je zavedati, da so bili v poslovanje te banke globoko vpleteni tudi nekateri vidni avstrijski politiki, vključno z nekdanjim deželnim glavarjem Haiderjem, tako da je bila izdatna participacija države v sanaciji bolj logična. Na Cipru pa so ob zadnji bančni krizi izbrali model, ki v sanacijo bank, poleg lastnikov, vključuje tudi imetnike visokih depozitov in ne le davkoplačevalce.

Izbrani model likvidacije obeh bank v Sloveniji sproža kar nekaj za državljane zelo perečih vprašanj. Najprej, ali je prav, da je vlada zagotovila kar milijardno poroštvo za sanacijo bank, ki sta v zasebni lasti, in kakšno sporočilo je s tem poslala ljudem? Navsezadnje vlada s tem spodbuja moralni hazard in podržavlja izgube, ki so jih ustvarili zasebni upravljavci bank. Zasebne banke bi morali najprej reševati lastniki, nato imetniki bančnih obveznic in na koncu tudi deponenti večji zneskov, nad 100.000 evrov, nikakor pa ne državljani.

Pri NLB in Novi KBM, ki sta večinsko v državni lasti, sta bila vsaj dva razloga, da je država prevzela breme sanacije. Prvič, pri upravljanju teh dveh bank je ves čas imela odločilno vlogo. Drugič, obe veljata za sistemski banki, teh pa nobena država, v skladu z načelom “too big to fail” (preveliki, da bi padli), ne spusti kar tako v stečaj. V primeru Factor banke in Probanke, ki nista niti državni niti sistemski, pa sanacija na račun državljanov nikakor ne bi smela biti samoumevna.

Zato je več kot legitimno vprašanje, ali ne bi morali dela bremena sanacije zasebnih bank prevzeti tudi imetniki bančnih dolžniških vrednostnih papirjev in bančnih vlog nad 100.000 evrov. Vloge malih varčevalcev do 100.000 evrov so v skladu z evropskimi bančnimi pravili in direktivami tako ali tako povsem varne in sistemsko zaščitene. Model sanacije zasebnih bank, pri katerem bi imetniki velikih vlog nad 100.000 evrov sodelovali pri sanaciji banke, ne bi bil nekaj novega ali nenavadnega, nazadnje so ga uporabili na Cipru. Imetniki vlog nad 100 tisoč evrov v ciprski banki Laiki so morali privoliti, da jim od zneskov nad sto tisoč tako rekoč zasežejo 47 odstotkov denarja na računu. Ta njihov denar so pretvorili v delnice banke. Zato nikakor ni razumljivo, čemu ni vlada Alenke Bratušek kot pogoj za izdano poroštvo, ki potencialno obremenjuje vse državljane, zahtevala, da varčevalci z depoziti nad 100.000 evrov del svojega depozita nad tem zneskom pretvorijo v lastniški delež in tako vzamejo tveganje sanacije tudi nase. Navsezadnje sta obe zasebni banki v daljšem obdobju ponujali daleč nadpovprečne obrestne mere, označili bi jih lahko skoraj že za špekulativno visoke, tako da se samo po sebi postavlja vprašanje logike (ne)sodelovanja “velikih” varčevalcev pri sanaciji.

Naslednja je vloga lastnikov bank. V preteklih mesecih smo lahko spremljali neuspešne poskuse dokapitalizacije obeh bank, ko obstoječi lastniki niso zmogli ali hoteli zagotoviti svežega denarja, ki sta ga nujno potrebovali. Po drugi strani pa smo lahko zasledili podatek, da se je pred tedni Autocommerce, ki je največji, 40-odstotni lastnik Factor banke, odločil izplačati kar 6,9 milijona evrov dividend bilančnega dobička svojemu največjemu lastniku družbi Prometej. To družbo pa obvladujejo menedžerji, med njimi dolgoletni direktor Autocommerca Herman Rigelnik.

Več: Večer