M. Kucler Dolinar: Rdečih nabojev pa kar ne zmanjka!

MojcaKuclerDolinarIzjava Mojce Kucler Dolinar

Slovesnost Mestne občine Ljubljana, ki bo potekala to soboto, 9. maja 2015, skupaj z Zvezo združenj borcev Slovenije in Mestno organizacijo združenj borcev Ljubljana, je še eno dejanje zlorabe funkcije župana. Ta bi morala graditi na združevanju, ne pa na razdvajanju, kar pa je očitno že običajna praksa Jankovića in njegovih podpornikov. Seveda pa se zlorablja tudi sam 9. maj, ki je dan Evrope, se pravi demokracije in zahodnih vrednot, ne pa totalitarnih ostalin.

Hočeš nočeš ravno ta ideološki naboj z Markom Vrhuncem kot častnim meščanom na svoji konici, zadane v spomin na dogodke, ki so za sto tisoče domoljubnih Slovencev kljub koncu vojnega trpljenja pomenili začetek drugega trpljenja. Trpljenja domoljubov, ki so že v vojnem času izkusili ne le nacizem in fašizem, temveč tudi nasilje komunizma. Prav zato so po koncu vojne namesto režimske komunistične diktature, podpirali ideje o demokraciji in pravni državi, vključno z idejami o samostojni Sloveniji. Samooklicani zmagovalci so tudi po »osvoboditvi« mnoge od njih pobili, za dolga leta strpali v zapor ali prisilili v begunstvo. Ni bilo dovolj, da so moške odpeljali od svojih deklet in žena. Številne ženske so še več let po »osvoboditvi«, ne tuji okupatorji, ampak slovenski komunisti, odvedli na prisilno delo v Verdreng (Podlesje) na Kočevskem in v druga koncetracijska oz. delovna taborišča.

Zato, Zoran Janković, Milan Kučan in vsi vajini, če že ne premorete sočutja do vseh prizadetih, jim vsaj ne trosite soli na rane, ki jim jih je zadala rdeča zvezda.

Ker sama ne želim biti niti igralka, niti statistka v tej vaši igri, za katero bi bil bolj primerno, da bi se imenovala »Zločin brez kazni«, se ne bom udeležila ne današnje slovesnosti ob podelitvi priznanj mesta Ljubljane, niti sobotnega dogodka. Prav zadnja dogajanja kažejo kako dolga je še pot do sprave. Prizadeti, tudi če bi hoteli, ob vseh provokacijah, ne utegnejo sproti preboleti udarcev.

Naj zaključim z besedami, ki mi jih je v središču Ljubljane povedal nek mimoidoči: »Za marsikoga, ki bo na petkovi in sobotni slovesnosti sedel v prvi vrsti, bi bilo bolj primerno, da bi namesto priznanja, v roke dobil vabilo na zaslišanje.«