Predsednica in kandidatka Ljudmila Novak, kandidat za predsednika Aleš Hojs, poslanci in drugi funkcionarji stranke, dragi prijatelji.
V tej razpravi ne bom povedala nič takega, česar nisem v zadnjem letu izpostavljala že na organih stranke, izvršilnem odboru in svetu stranke. To v uvodu poudarjam predvsem zato, da odgovorim na vprašanja ali ne bi moral biti kongres stranke tudi njen praznik, dan prijaznih stiskov rok in nasmehov. Danes gre za nekaj več.
Gre za vzgib preslišane množice članov in somišljenikov, ki s pobudo po menjavi vodilne strukture, vidi možnost, da Nova Slovenija, postane spet prava Nova Slovenija. Tista Nova Slovenija, zaradi katere so leta 2000 mnogi v njej nadaljevali svojo politično pot, za mnoge od nas, tudi zame, pa je NSi prva in edina stranka. Ne zato, ker bi takrat imela politične ambicije, niti najmanj, ampak zato, ker sem se prepoznala v njenem programu in razmišljanju ljudi, ki so stranko takrat vodili, s pokojnim dr. Andrejem Bajukom na vrhu.
Bilo bi potrebno, ni pa danes čas za to, da bi razpravljali, kakšen pogrom je doživljal tik pred volitvami 2008, kar je imelo za posledico neuvrstitev v parlament. Pomaga sicer nič, je pa vendarle nekaj, da so v preteklih tednih, pa tudi danes, nekateri prepoznali in obžalovali napake, ko so tem napadom asistirali, takrat kot člani Mlade Slovenije in predsednikovi sodelavci.
Danes smo v parlamentu. Zato se je zavzemal prav vsek od nas tukaj v dvorani, tisti ki jih ni tu in povsem logično tudi vodstvo s predsednico na vrhu. Danes, ko so lokalne, državnozborske in evropske volitve za nami, uporabimo ta čas, ki ga bomo preživeli skupaj, da si postavimo dve ključni vprašanji, eno za nazaj in eno za naprej. In ker je dan za Nsi, bom govorila le o našem delu.
Za nazaj se vprašajmo o delovanja NSi v zadnjih dveh letih in v tej povezavi se sprašujem: ali je bilo potrebno razburjati pretežni del našega članstva z glasovanjem glede pokojnine o prvemu stricu iz ozadja (kot je bilo danes že rečeno), s koketiranjem s preračunljivo Državljansko listo, z izjavami glede preteklosti ter goreče zagovarjati vladni arhivski zakon. Po moji oceni tega nikakor ni bilo treba. Včasih se mi je pravzaprav zazdelo, kot da je to preizkušanje do kam bodo člani zdržali. Tudi zato, ker omenjena dejanja, razen privilegirane pokojnine, niso imele prav nobenega vpliva na gospodarski program, ki smo ga predstavljali pred volitvami.
Izpostavljena ravnanja, za katera se je odločilo del ožjega vodstva NSi, ne vodstvo katere druge stranke, in so povzročila ogorčenje med našimi člani, nikakor niso dejanja v korist Nsi. Prav tako pa niso niti v ene sami stvari vplivala na izboljšanje stanja v naši državi. Dovolila bi si reči, da prav nasprotno.
In drugo vprašanje, vprašanje o prihodnosti. Najprej, nehajmo preizkušati lastne člane in volivce Nsi na način kot smo jih doslej. To pričakujem od novega predsednika in od obstoječe poslanske skupine. Hodniki državnega zbora so lahko prijetna skušnjava za sklepanje kompromisov, vendar – pozor! – ti morajo pokazati, da imajo za stranko in državo vidno korist. Obnašajmo se res kot pravi demokrati. Ta beseda je bila v zadnjem času (in tudi danes) mnogokrat izrečena. V tem kontekstu nima katerikoli predsednik pravice, da na monarhičen način ustoličuje novega predsednika. In prav tako ne more vzeti pravice do opozarjanja tistim, ki bi se zoperstavili (se zoperstavljamo), da bi na okovje in vzpostavljeno zaupanje stranke iz leta 2000, nekdo tretji, nalepil povsem drugo stranko. Predvsem pa, ne pošiljajmo članov, ki imajo do posameznih vprašanj svoja morda drugačna stališča, v druge stranke ali celo iz politike. Predvsem ne takrat, ko so ta stališča povsem skladna z našim sprejetim temeljnim programom stranke.
In za konec večkrat vprašajmo kot pravi stara modrost: Ne razmišljaj samo kdaj in kje te kara tvoj prijatelj, ampak tudi kdaj in kje ta hvali tvoj nasprotnik.
Naša ambicija ne sme biti stalen konflikt, temveč iti po poti na katero bomo znova privabili tiste, ki so nam že zaupali in tudi tiste, ki svojo izbiro še iščejo. Vse dobro, Nova Slovenija!
Pripis uredništva: Ostale govore s kongresa je mogoče najti na spletni strani NSi.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
