M. Krivic, Delo: Še odprta vprašanja ob Janševi izpustitvi

0

Preden ustavno sodišče dokončno odloči o (ne)zakonitosti Janševe obsodbe, ko se bodo gotovo razplamtele še precej hujše in usodnejše razprave (odlični uvodnik s karikaturo vred na prvi strani Dela ob Janševi začasni izpustitvi že napoveduje politični »potres« in svari pred pogubnostjo zanikanja avtoritete ustavnega sodišča), izkoristimo kratkotrajno »zatišje pred viharjem« in si oglejmo nekatera že danes nerešena vprašanja. Takšna, ki so premalo razjasnjena ne le v laični javnosti, ki mnoga od vprašanj okrog »zadeve Janša« težko razume že zaradi njihove pravne zapletenosti in še bolj zaradi svoje neomajne vnaprejšnje opredeljenosti za Janšo ali proti njemu, ampak tudi znotraj pravne stroke.

Z odobravanjem sem prebral tudi nedeljski komentar v Nedelu, kjer avtor prepričljivo zavrne očitke, da je ustavno sodišče (soglasno!) odločilo politično. Toda medtem so se v medijih (npr. na Radiu Slovenija in drugje) že pojavili močno poudarjeni in utemeljeni drugačni pomisleki: kaj pa Janševa soobsojenca, zakaj pa zanju to ne velja? Ta trenutek seveda zato ne, ker njuni (najbrž kasneje vloženi) ustavni pritožbi še sploh nista bili obravnavani. Toda če hoče ustavno sodišče prepričljivo zavrniti očitke, da je Janšo kot poslanca neutemeljeno privilegiralo, ima samo eno možnost: da nemudoma (takoj) vzame v obravnavo tudi oba Janševa soobsojenca.

Ali bo tudi njiju začasno izpustilo iz zapora, pa ni (ne sme biti) prav nič odvisno od tega, da je Janša poslanec, onadva pa nista, ampak samo od ocene, ali imata njuni ustavni pritožbi kakršnekoli (vsaj minimalne) možnosti za končni uspeh. Če morda nimata nobenih (kar si je v tem primeru bolj težko predstavljati), potem bo ustavno sodišče o tem odločilo s sklepom, da se njuni ustavni pritožbi sploh ne sprejmeta v obravnavo. Pri tem bi seveda moralo zelo jasno utemeljiti, zakaj Janševa pritožba ima možnosti za uspeh, njuni dve pa ne. Mnogo bolj verjetno je, da bosta tudi njuni ustavni pritožbi sprejeti v obravnavo. To najbrž zahteva – poleg vsega drugega – že zgolj »ustvarjanje zunanjega videza nepristranskosti« pred laično javnostjo, kar od sodišč jasno zahteva sodna praksa evropskih »nadnacionalnih« sodišč. Tu pa se potem pojavi tisto vprašanje, ki sem ga že na začetku označil kot ta trenutek »še premalo razjasnjeno« – namreč ali je bil Janša res začasno izpuščen iz zapora samo zato, ker je poslanec.

Če bi bilo to res, potem njegova soobsojenca tega seveda ne bosta deležna, saj nista poslanca. Takšna odločitev pa ne bi bila nesprejemljiva (celo žaljiva) ne le za splošni čut pravičnosti, ampak bi bila tudi strokovno (ustavnopravno) zgrešena. V čem je problem? Po mojem (praktičnem in teoretičnem) poznavanju tega, kako se na ustavnih sodiščih sprejemajo tovrstne odločitve, v tem, da je bil Janšev razvpiti primer prehud zalogaj, da bi vseh devet ustavnih sodnikov že samo on prepričal, da je prišel čas, ko bo treba pritrditi stališču, ki ga je ustavni sodnik dr. Ribičič zapisal že v svojem ločenem mnenju v davni zadevi Up-729/03: Ne morem se strinjati s stališčem, da bi lahko prišlo do zadržanja izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe že v fazi sprejemanja ustavne pritožbe le, »če bi bil poseg v osebno svobodo očitno arbitraren ali samovoljen ali pa če bi glede na posebne okoliščine primera grozile kakšne druge težko popravljive škodljive posledice (npr. ogrožanje zdravja ali življenja prizadete osebe)«.

Več lahko preberete v Delu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.