M. Krivic, Delo: Ne branim Janše, ampak zakonitost

Gospa Nataša Peternel je v svojem ogorčenju slabo brala to, kar sem napisal. Prvič: vrhovnemu sodišču nisem »predpisal«, da bi moralo razsoditi »bistveno drugače«, ampak ravno nasprotno – citiram: » … glede na prepričljivost argumentov, navedenih že v ločenih mnenjih iz odločanja ustavnega sodišča, ne vidim realne možnosti, da bi vrhovno sodišče lahko odločilo bistveno drugače«. Drugič: v ihti je spregledala bistveno razliko med dvema odločitvama, pred katerima zdaj stoji vrhovno sodišče. Prva je odločitev o tem, ali bo izvrševanje Janševe zaporne kazni prekinilo, dokler vsebinsko ne razsodi o zakonitosti sporne sodbe, ali tega ne bo naredilo. Ponavljam, kar sem napisal že nekje drugje: sodnik, ki ni sposoben presoditi in odločiti (kakor pač misli, da je prav) hitro, v enem dnevu, kje v takem specifičnem in glede na volitve skrajno nujnem primeru grozi večja škoda – ob začasnem zadržanju izvršitve sporne sodbe ali ob njenem nezadržanju (ne glede na kasnejši končni izid tega sojenja!), po mojem mnenju ni dorasel funkciji vrhovnega sodnika. Čisto drugačna pa je odločitev, za katero si mora sodišče vzeti potrebni čas – namreč odločitev o zakonitosti ali nezakonitosti sporne sodbe. Če so se za njeno nezakonitost doslej izrekli že trije sedanji ustavni sodniki in še vsaj toliko nekdanjih (med njimi dva, ki sva vse prej kot Janševa privrženca), za njeno zakonitost pa trije sodniki višjega sodišča in vrsta drugih pravnikov, potem si je za pritrditev enim ali drugim res treba vzeti čas in odločitev, kakršnakoli že bo, res dobro utemeljiti.

Več lahko preberete v Pismih bralcev Dela.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.