M. Krivic, Delo: Kako lahko nas je zavajati

Že v zadnjem članku v Pravni praksi sem – pišoč o več pobudah, naj varuhinja človekovih pravic takoj, preden se bo škoda preveč povečala, zahteva od ustavnega sodišča odpravo neustavnosti v zakonu o obrambi in v zakonu o nadzoru državne meje – opozoril, da se nikar ne zanašajmo na to, da bi škodo morali poravnati tisti politiki, ki jo s svojim nezakonitim ali nesmotrnim ravnanjem povzročijo. Je ne bodo.

Članek sem končal takole: »Če bo vlada ostala gluha za vsa opozorila, se bodo ponovile zgodbe izbrisanih, varčevalcev in še kakšna: kršitve se bodo nadaljevale, škoda bo vsak dan večja – čez veliko let, ko se bodo končali dolgotrajni sodni postopki, pa jo bomo iz svojih žepov morali plačati vsi. Kajti vlada bo takrat že čisto druga, politiki pa, levi ali desni, odškodninske odgovornosti tudi svojih političnih nasprotnikov najbrž nikoli ne bodo niti zahtevali, kaj šele uresničili. Glede tega imajo vsi preveč masla na glavi. In taka množična škoda je tudi vedno prevelika, da bi jo od politikov kot posameznikov sploh lahko izterjali.«

Nezakonite odločbe nam grozijo kot bumerang

Prav te dni se nekaj takega dogaja ne le ob poskusih, kako protiustavno podeliti vojski policijska pooblastila, in ob že potekajočem kršenju zakona in ustave s postavitvijo žice ob meji, ampak zdaj še z zavajanjem javnosti o tem, kako je Slovenija v zadnjih mesecih ravnala z prebežniki in kako se zdaj poskuša ubraniti pred tem, da bi ji mnogi bili vrnjeni.

Vlado seveda podpiram v tem, da prebežnikov, ki jih je te mesece spuščala v Avstrijo, zdaj noče sprejemati nazaj. Ne nasedajmo pa temu, kako nas zavaja, da pri tem ni naredila napake, ko jim je izdajala nesmiselne in tudi nezakonite odločbe o dovoljenem šestmesečnem zadrževanju v Sloveniji, ki nam zdaj grozijo kot bumerang. In tega bumeranga se z zavajanjem ne bo ubranila. Svojo javnost seveda zlahka zavede z neresničnimi informacijami. Z državami EU, ki to pravo bolje poznajo, bo pa precej težje.

Tega bumeranga se lahko ubrani samo tako, da takoj prekine svoje poskuse, pokazati se »gospodarjem v EU« kot poslušna izvajalka v razmerah neuresničljivih pravil. Pod navalom množic sta dublin in schengen popustila (skladno z »višjim« pravom EU, ki daje prednost spoštovanju temeljnih človekovih pravic!) in vse države na balkanski poti so to množico pošiljale naprej, kamor je bila namenjena in kamor je bila pravzaprav celo povabljena. Tudi Slovenija, enako kot druge države, z njimi ni mogla ravnati po neuresničljivih pravilih (jim vzeti prstne odtise, jih preveriti in jih, če ne zaprosijo za azil, poslati nazaj) – samo Slovenija pa je bila tako »pametna« (hoteč se pokazati vendarle nekoliko boljša od drugih), da jim je po nekajminutni policijski registraciji izdajala še odločbe o dovoljenem šestmesečnem zadrževanju.

Če jih je morda izdajala le, dokler »koridor« do Avstrije še ni gladko stekel, in dokler je iz zbirnih centrov spuščala te ljudi, da se sami prebijejo čez avstrijsko mejo, bi te odločbe lahko še imele vsaj ta smisel, da bi se z njimi tak tujec lahko »legitimiral« pred našo policijo, ki bi ga na taki poti prestregla – toda tudi njim bi bilo treba potem te odločbe pred prehodom meje vsaj spet odvzeti. Očitno jih nismo – in zdaj so nam kot bumerang priletele nazaj.

Bile pa so nezakonite – povsem ponesrečen poskus ustvarjanja videza spoštovanja pravil. Dovoljujejo seveda samo gibanje znotraj meja Slovenije, ne prehajanja meje. Iz desetletne prakse dela z migranti jih dobro poznam: kdor je kljub taki »registriranosti« v Sloveniji odšel v Avstrijo ali Nemčijo, so ga od tam vrnili v Slovenijo – in Slovenija ga je morala sprejeti nazaj in se sama nadalje ukvarjati z njim. In bil je vnaprej opozorjen, da se mu bo to zgodilo, če bo Slovenijo samovoljno zapustil. Izdajanje takih odločb z namenom, da bi migrantom in beguncem s tem omogočili odhod v druge države EU, pa je pomenilo, da so bile izdane nezakonito oziroma da je država s tem zakon zlorabila. Bile pa so nezakonite še v drugih točkah: ker so bile izdane, ne da bi bila takemu tujcu prej izdana odločba o vrnitvi, kar je nujen pogoj za izdajo odločbe o zadrževanju – v obrazložitvi pa je bilo celo ponarejeno besedilo 75. člena zakona o tujcih, da bi se s tem država izognila dolžnosti plačevanja mesečne socialne podpore, ki po zakonu prejemnikom take odločbe pripada – če seveda ostanejo v državi. Komaj verjetno.

Cesarju je treba v obraz povedati, da je nag

Te dni pa v časnikih beremo, da je »vlada odločila«, da se te odločbe o dovolitvi zadrževanja »ne štejejo kot dovoljenje za bivanje«. Če je vlada res tako »odločila«, potem ne ve, kaj dela. O tem namreč ni bilo treba nič odločati, ker tako zelo jasno piše že v zakonu. Ker so v vladi odlični pravniki, je težko verjeti, da zakonodaje ne bi poznali in razumeli. Od tod sum, da javnost namerno zavajajo. A dopustimo vendarle tudi možnost, da se Cerar in ministri sami v to niso poglabljali in so nasedli lastnim uradnikom in »strokovnjakom«.

Več lahko preberete na delo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.