M. Kovač: Nemški zgledi in manipulacije

“Kurzarbeit” ni slovensko malo delo

/ … /

A preden zagovorniki malega dela po slovensko triumfirajo, je treba povedati, da državno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za kar pri nemškem malem delu pravzaprav gre, blagodejno vpliva le na tiste gospodarske panoge in podjetja, ki jih je prizadelo zgolj ciklično krizno pešanje povpraševanja. Panogam ali podjetjem, ki imajo strukturne težave (so nekonkurenčna ali pa imajo izdatne presežne zmogljivosti), malo delo ne pomaga pri ohranjanju delovnih mest. Tako ni nenavadno, da je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa najbolj koristilo Nemčiji, Nizozemski in Japonski, to je tistim, ki imajo močno mednarodno konkurenčno in v izvoz usmerjeno gospodarstvo.

Nemški zgled na področju malega dela za nas torej sploh ni relevanten. Prvič, gre za drugačen sistem in, drugič, v Sloveniji je malo in/ali študentsko delo predvsem namenjeno predvsem na domači trg usmerjenemu storitvenemu sektorju in javni upravi.

Akademiki s hrbtenico

Kadar delamo primerjave med državami in želimo potegniti iz primerjav kakšne koristne napotke za domačo rabo, moramo paziti na okoliščine, na zgodovinski kontekst, kulturo in delovanje institucij. V podobnih okoliščinah se ljudje iz sorodnega kulturnega okolja na podobne spodbude odzivajo podobno.

Ta konec tedna se je na primer na volitvah v Baden-Württembergu pokazalo, da volivci, ki želijo voliti demagoge, vedno izberejo original in nikoli kopije. Angela Merkel se je zaman poskušala dobrikati volivcem z začasno ustavitvijo najstarejših jedrskih elektrarn. Od populističnega ukrepa se je javno distanciral celo njen mentor Helmut Kohl, na volitvah pa verjetno tudi marsikateri konservativni volivec.

/ … /

Zu Guttenberg je imel ob razkritju plagiatorstva vso podporo predsednice vlade, ki je trdila, da za ministra ni postavila akademika, ampak politika, in tudi pri volivcih je užival tako visoko popularnost, da bi sčasoma lahko sanirali škandal.

A pritisk v javnosti, ki je odnesel priljubljenega obrambnega ministra, so ustvarili intelektualci. Več kot štiri tisoč akademikov z doktorskim nazivom in doktorskih študentov ter več kot 50 tisoč drugih podpornikov je podpisalo peticijo, ki je kanclerko opozorila na potrebo po spoštovanju etičnih standardov v družbi. Na potrebo po izkazovanju spoštovanja do znanstvenega in raziskovalnega dela.

Več: Finance