Zelo malo možnosti je, da iluzij polni slovenski volivci izvolijo koalicijo, ki bi z odmerjenimi ukrepi nekoliko zmanjšala javne izdatke, privatizirala gospodarske družbe, ki so v nam primerljivih državah v zasebni lasti, ter podredila delovanje zdravstva in šolstva vsaj osnovnim zakonitostim upravljavske ekonomike.
Konkurenca ali tekmovalnost ni prav visoko na lestvici vrednot, ki jih čislajo Slovenci. Naša kulturna in zgodovinska izkušnja nas je pripravila do tega, da se vsaj navzven bolj zavzemamo za slogo in sodelovanje. Se prilagajamo in se izogibamo položajem, kjer bi nas lahko doletel neuspeh. Vsakokratni vladajoči režim je omalovaževanje tekmovalnosti še spodbujal, saj ni želel, da bi se svobodno konkuriranje preneslo na področje obvladovanja oblastnih položajev.
Ideologija nacionalnega interesa v gospodarstvu je medsebojno konkuriranje slovenskih ponudnikov blaga in/ali storitev označevala kot škodljivo. Interesne skupine, ki vzdržujejo svoj politični vpliv, ne da bi se izpostavile na volitvah, ves čas prek uslužnih medijev slikajo tekmovalno strankarstvo kot največjo oviro blaginji.
Na področju storitev, ki so večinoma usmerjene na domači trg, je poleg mentalitete največja ovira za razmah konkurence majhna ekonomija obsega. Ko prevladujoč ponudnik kolikor toliko zadovolji potrebe porabnikov, postanejo stroški novega vstopa v dejavnost, če jih primerjamo s pričakovanimi dobički, zelo visoki. A obet zaslužka ostaja in kot konkurenca so se v Sloveniji vzpostavili čezmerno zadolženi domači podjetniški projekti ali v niši delujoči in na sodobne tehnologije oprti tuji projekti.
Če obravnavamo politične stranke kot ponudnike storitev političnega zastopanja v parlamentarni demokraciji, lahko ugotovimo, da so stroški vstopa novega ponudnika na trg nizki in tudi tveganja, da bi se vložek vsaj delno ne povrnil, so majhna. Verjetnost za uspeh novih političnih projektov ni sorazmerna z vloženimi finančnimi sredstvi, ampak z naklonjenostjo medijev. Če pobudniki nove stranke to razumejo, ne bodo po nepotrebnem zapravljali denarja za oglaševanje. Uspeh novega političnega projekta sicer ni zagotovljen, a tveganja, da bi bili pobudniki izpostavljeni visokim stroškom, ki jih ni mogoče povrniti (sunk costs), so majhna.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
