M. Kovač, Finance: Pomoč izvoznikom – retorika in patetika

0
188

Če ne bo »nemških sprememb« na trgu dela, bodo izvozniki svojo dejavnost prenašali ali pa vsaj širili prek meja Slovenije. Če pa bodo inovativne varčevalne ideje, kakršna je moratorij za servisiranje obveznic, prišle na mize odločevalcev, bodo tudi zaslužek od izvoza raje obdržali v tujini.

Novica, da ima Slovenija presežek v plačilni bilanci in blagovni menjavi s tujino, ni več nova, bo pa še kar nekaj časa edini podatek o položaju v slovenskem gospodarstvu, ki ga bo mogoče interpretirati tudi kot pozitivno vest.

Premik iz primanjkljaja v časih ekspanzije v presežek plačilne bilance je za države, ki se razdolžujejo ter v katerih gospodinjstva in podjetja zmanjšujejo porabo, nekaj povsem običajnega. Ker se države, v nasprotju z obdobjem velike depresije, niso zatekle k protekcionistični politiki in je mednarodna trgovina ostala vsaj relativno svobodna, je izvoz blaga in storitev dosegel točko, ko je presegel vse manjši uvoz in morebitni neto priliv kapitala.

A presežek v plačilni bilanci, ki je, merjen v deležu BDP, primerljiv z nemškim, še ne pomeni, da smo se vkrcali na nemški gospodarski vlak. Ti presežek zapirajo z naložbami v tujino, mi pa z razdolževanjem in odlivom naložb. Zares dobra novica bo, ko se bo presežek začel manjšati, saj bo to znamenje oživele porabe in priliva kapitala.

Za bolj merkantilistično navdahnjene Slovence je malenkosten presežek v blagovni menjavi bolj enoznačno pozitivna novica. Izvoz je naš ponos. A v tem trenutku še ni jasno, koliko je slovenskemu izvoznemu gospodarstvu med krizo uspelo kadrovsko in tehnološko ostati toliko konkurenčno, da se bo lahko odzvalo na povečano povpraševanje, ki si ga lahko obetamo zaradi napovedovane rasti pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah.

Več: Finance

Prijava

Za komentiranje se prijavite