M. Kovač, Finance: Nemški politični čudež

4
183

Za rešitev bank in podjetij v državni lasti (ali pod državnim vplivom) iz mrež interesnih skupin je potreben politični, in ne gospodarski čudež.

Hitro povojno gospodarsko okrevanje Zahodne Nemčije pod vladavino kanclerja Konrada Adenauerja in njegovega ministra za gospodarstvo Ludwiga Erharda je leta 1950 britanski časnik The Times poimenoval nemški gospodarski čudež (Wirtschaftswunder). Termin se je hitro prijel in se uporablja še danes, a načela ekonomske politike, na katerih je okrevanje temeljilo, vseeno niso bila vsesplošno sprejeta.

Akumulacijo kapitala, potrebno za rast, so omogočili stabilna valuta, nizki davki in varovanje zasebne lastnine. Z zamikom so rast produktivnosti, svobodna zunanja trgovina in varovanje konkurence zagotovili tudi rast standarda prebivalstva. Gospodarski sistem, ki se mu je reklo socialno tržno gospodarstvo, je postal občudovan izdelek Made in Germany.

Stroški združitve obeh Nemčij in neprožen trg dela so v devetdesetih načeli nemško konkurenčnost. Nemčija se je omenjala kot gospodarski bolnik Evrope. Politične stroške remonta je nase vzel socialdemokratski kancler Gerhard Schröder. Beseda »socialno« se je iz poimenovanja nemškega gospodarskega modela izgubila, čeprav Nemčija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ni postala manj socialna država. Ostal je le na pravilih temelječ kapitalizem (Rules Based Capitalism).

Nemčija je po vsem svetu izvažala izdelke svojega gospodarskega čudeža, ni pa izvažala ideologije, ki je oblikovala politične razmere, v katerih sta bila gospodarski čudež in njegov remont mogoča. S tem, ko je Nemčija izmed vseh razvitih gospodarstev najbolj uspešno prebrodila zadnjo finančno in gospodarsko krizo, bi lahko postala tudi vse bolj pogumna izvoznica svojega političnega in ekonomskega modela.

Žal se pri tovrstnem izvozu pragmatično osredotoča na merljivo ekonomsko plat na pravilih temelječega kapitalizma. Varčevanje in večja konkurenčnost sta dolgoročno res koristna za države v težavah, a brez vzpostavitve institucij, kot sta delujoč parlamentarizem in razumno pravosodje, brez pravil, ki naj veljajo na trgu za vse enako, so ukrepi ekonomske politike, ki naj privedejo do večje konkurenčnosti, topla greda za demagoge in priložnost, da se močne parazitske interesne skupine utrdijo na svojih sicer zaradi krize zmanjšanih fevdih.

Ne vem, ali je »nemški politični čudež« sploh mogoče izvažati. Zahteve po implementaciji »nemškega reda« v drugih državah so celo za na mednarodni sceni najbolj samozavestno generacijo nemških politikov preveč politično nekorektne. Na drugi strani pa se tudi uvažanje nemškega političnega modela lokalnim politikom ne izplača. Predpisovanje tujih grenkih zdravil je zagotovilo za nepriljubljenost.

Več: Finance


4 KOMENTARJI

  1. Tukaj na linku Shaman primerja skandinavske davke s slovenskimi, komunističnimi davki, ki so neskočno krat večji kot davki v komunistični Skandinaviji ( večina delavcev v Sloveniji s svojimi mizernimi bruto plačami ne bi plačala nobene dohodnine v Skandinaviji!!!!, komunistični okupator pa jih je legalno obdavčil s 50% davčno stopnjo):
    http://forum.finance.si/?m=2227222&single

    • Napako, lapsus sem naredil:
      “komunistični Skandinaviji” sem napisal, ker sem hotel napisati kapitalistična Skandinavija in vmes razmišljal kako pri nas komunisti s FDV propagando dejansko dosegajo to, da množica verjame, da so Skandinavci socialistični oz. komunistični.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite