M. Kovač, Finance: Konkurenčnost, v Sloveniji zanemarjen koncept

Razvrščanje gospodarstev držav po različnih metodologijah je objektivno le znotraj meja metodologije same, interpretacija uvrstitve pa omogoča relativiziranje, primerljivo različnim mnenjem ob koncu lepotnih tekmovanj. Ko gre za bolj ali manj objektiven pogled iz tujine na slovensko gospodarstvo, Slovenci še lep čas ne moremo pričakovati spodbudnih novic, pa tudi manevrski prostor za relativiziranje in nam všečno interpretacijo kritičnih ocen se je povsem zožil.

Doslej je bila Slovenija relativno bolje uvrščena na lestvicah, ki dajejo poudarek kakovosti življenja posameznika, slabše pa na lestvicah, ki dajejo poudarek mednarodni konkurenčnosti gospodarstva, prijaznosti poslovnega okolja do podjetij ali ekonomski svobodi. Pomembna komponenta vseh razvrstitev je makroekonomski položaj v državi, kjer izboljšanja ni na obzorju.

V razvrstitvah, kjer daje metodologija večji poudarek anketam med poslovneži, takšna je tudi razvrstitev držav glede na globalno konkurenčnost njihovih gospodarstev, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum (WEF) in na kateri je letos Slovenija nazadovala za šest mest, bomo morali na izboljšanje uvrstitve čakati še dalj časa. Verodostojnost izvajanja načrtovanih ukrepov ekonomske politike pred domačo in tujo javnostjo je na tako nizki ravni, da bo do spremenjene (izboljšane) sodbe o mednarodni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva lahko pripeljala šele daljša časovna vrsta dobrih makroekonomskih rezultatov.

Sama uvrstitev države na lestvicah mednarodne konkurenčnosti gospodarstev ne vpliva bistveno na poslovne odločitve vlagateljev in kupcev. Razvrstitev pred javnostjo razgrne stanje, ki ga poslovneži, ki se za določeno državo ali regijo zanimajo, že tako ali tako poznajo. Korist takih razvrstitev je, da dajejo javnosti in oblikovalcem ekonomske politike povratno informacijo, na podlagi katere lahko ukrepajo.

Ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti so smiselni in politično izvedljivi le, če je mednarodna konkurenčnost gospodarstva v družbi prepoznana kot pomembna vrednota. Vrednota, ki je sicer lahko v konfliktu z drugimi vrednotami, a je na prednostni lestvici vrednot v družbi tako visoko, da se, če je ogrožena, njej v bran postavi kritična masa interesnih skupin in političnih zastopnikov.

Če evropski desnosredinski politik (na primer Merklova) reče, da je težava mednarodne konkurenčnosti Evrope, da ima glede na svet sedem odstotkov vsega prebivalstva, 25 odstotkov BDP in kar 50 odstotkov vseh svetovnih izdatkov za socialo, v nekaterih evropskih državah ta razmerja kot težavo razumejo tudi levosredinski, socialdemokratski volivci. V drugih državah pa tako trditev skoraj celoten spekter politike in večji del javnosti označi kot izhodišče za neoliberalen napad na pridobitve socialne države.

Prizadevanje politike za doseganje čim večje mednarodne konkurenčnosti gospodarstva lahko vodi tudi v pretirane in neučinkovite naložbe ter v preveliko zadrževanje domače porabe, a to so težave in skušnjave velikih gospodarstev z velikim domačim trgom. V majhnih gospodarstvih sta mednarodna konkurenčnost gospodarstva in blaginja državljanov neločljivo povezani, tudi če si javnost v konkretnem primeru tega noče priznati.

Več: Finance