M. Kovač, Finance: Kapitalizem brez kapitala

Tuji vlagatelji so te pomanjkljivosti zaznavali ves čas (zato ima tudi Slovenija relativno manj tujih naložb), domači pa so bili do krize zadovoljni s cedularno obdavčitvijo, poceni posojili in odsotnostjo tuje konkurence.

V začetku gospodarske krize se je karikatura delničarskega kapitalizma (shareholders capitalism), ki jo goji večina slovenske javnosti, lepo ujela z gospodarskimi novicami iz prestolnic globalnega kapitalizma. K propadu finančnih institucij naj bi pripomogla pohlep po čim večjih dobičkih in nemorala kapitalističnih institucij. Zasebniki so svoje izgube prevalili na pleča davkoplačevalcev. Namesto da bi država kapitaliste kaznovala, jih v težavah rešuje. Strukturno naj bi bil sistem gnil tam zunaj v belem svetu, mi smo majhni, samosvoji, trpeli bomo stranske posledice, sicer pa se uspešno branimo pred ekscesi finančnega kapitalizma.

Izkazalo se je, da je sposobnost slovenske družbe in njenih gospodarskih institucij (politika, finančna oblast in uprave gospodarskih družb), da se odzovejo na upad gospodarske aktivnosti, veliko, veliko slabša kot v državah, kjer naj bi bil izvor gospodarske krize. Morda največja institucionalna pomanjkljivost Slovenije je, da smo eno najbolj neprijaznih okolij do lastniškega kapitala. Po sami davčni obravnavi lastništva kapitala doslej nismo bili v ospredju v negativnem smislu, a ugodnejša oziroma vsaj nevtralna davčna obravnava ni mogla odtehtati visokih tveganj, s katerimi so lastniki kapitala soočeni zaradi nizke pravne varnosti, slabega upravljanja in nekonkurenčne produktivnosti.

Tuji vlagatelji so te pomanjkljivosti zaznavali ves čas (zato ima tudi Slovenija relativno manj tujih naložb), domači pa so bili do krize zadovoljni s cedularno obdavčitvijo, poceni posojili in odsotnostjo tuje konkurence. Zdaj so nezadovoljni domači in tuji in možnosti, da bi se zgodil potreben in koristen radikalni obrat pri institucionalnem odnosu do lastništva kapitala, so slabe.

Prvi vir za rast lastniškega kapitala so domači podjetniki, ki bi reinvestirali dobičke iz poslovanja. Ker ni znano, kje se bo ustavilo privijanje davčnega vijaka, se negotovost za vlaganja v Slovenji za to skupino kapitalistov povečuje, tudi če vsi drugi dejavniki za tveganja ostanejo nespremenjeni. Če dodamo še oblastno retoriko, »da si bo država vzela, kar je njenega«, in protikapitalistično retoriko vplivnih sindikatov, sta hibernacija ali vlaganje v tujini manj tvegani alternativi vlaganju doma.

Naslednji vir lastniškega kapitala je varčevanje gospodinjstev. V povprečju smo Slovenci varčen narod. Obseg varčevanja naših gospodinjstev glede na BDP je v evropskem povprečju. Gospodinjstva so v primerjavi z drugimi evropskimi gospodinjstvi tudi malo zadolžena. Si morda lahko obetamo povečanje varčevanja v lastniških vrednostih papirjih in dodaten priliv denarja v pokojninske in druge sklade? Malo verjetno. Zaupanje varčevalcev upravljavcem delniških družb, pokojninskih in drugih skladov je še pomembnejši dejavnik kot zaupanje bankam, kadar se gospodinjstva odločajo za varčevanje v depozitih. Čeprav bankirji trenutno niso na dobrem glasu, že deklarativna jamstvena shema za depozite in vsaj implicitno državno jamstvo vlivata večje zaupanje kot dosedanji naložbeni dosežki domačih upravljavcev kapitala in njihovih regulatorjev.

Več: Finance