Politiku pri karieri pomaga njegova sposobnost, da volivce prepriča o svojem prispevku k neki uspešni zgodbi, tudi če med njegovim ravnanjem in uspehi ni vzročne povezave. Prav tako se mu obrestuje, da se potrudi prepričati volivce, da dogodki, ki jih večina obsoja, niso povezani z njegovimi odločitvami. A pretiravanje v promociji lažnih zaslug in izogibanje očitni odgovornosti pripelje do izgube verodostojnosti.
Ko je Evropska komisija nedavno napovedala, da bo v Sloveniji v letu 2014 padec gospodarske rasti manjši, kot so napovedali lani jeseni, so se iz kabineta predsednice vlade oglasili, da napovedi potrjujejo pravilno usmeritev vlade, »ki je končala pretirano rezanje odhodkov in se je odločila za bolj umirjeno politiko proračunskega uravnoteževanja«. Le dober teden za tem pa je Evropska komisija uvrstila Slovenijo med države, ki imajo »čezmerna makroekonomska neravnovesja« in nam sporočila, da dosedanji ukrepi ne zadostujejo za ustrezno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Če obe sporočili povežemo, potem tisto, kar naj bi po mnenju kabineta predsednice vlade pripomoglo k manjši recesiji, prispeva k nestabilnosti naših javnih financ.
Ker so se slovenski izvozniki še vedno sposobni odzvati na višjo gospodarsko rast v naši okolici, menim, da v letu 2014 Slovenija sploh ne bo v recesiji in je napoved komisije glede rasti še premalo optimistična, vendar to ne bo zasluga vladne politike, pač pa ugodnejših razmer na naših najpomembnejših trgih.
Več lahko preberete v Družini.
