M. Kovač, Družina: Strošek moralnega hazarda

15
295

Z likvidacijo Probanke in Factor banke se je izkazalo, da sta se banki bližali točki, ko bi jima zmanjkalo denarja za opravljanje tekočih poslov in bi postali nelikvidni. Nesolventni – to je, da so terjatve, ki jih imajo do njiju varčevalci in posojilodajalci, presegale vrednost kapitala in naložb bank – sta bili verjetno že dalj časa.

Nadzornica bančnega sistema, Banka Slovenije, je imela tri možnosti: sanacijo in dokapitalizacijo, ki z javnimi sredstvi ne bi bila nikakor smiselna, saj banki nista sistemski (ključni za delovanje gospodarstva), likvidacijo po pravilih, ki jih določi nadzornik, ali pa stečaj, kjer so postopki prenehanja delovanja banke z zako­nom natančno opredeljeni in je tudi določeno, po kakšnem vrstnem redu se pokrivajo nastale izgube in se izgubi terjatve do banke.

Razlogi za uvedbo nadzorovane likvidacije bank naj bi bili, da se je s tem okrepilo zaupanje varčevalcev v banke, saj je država izdala jamstvo, ki omogoča izplačilo depozitov v bankah tudi nad 100.000 evrov. Nadzorovana likvidacija naj bi tudi obvarovala delovanje tistih gospodarskih družb, ki so imele pri propadlih bankah depozite in bi stečaj ter izguba sredstev ogrozila njihovo poslovanje.

Vse lepo in prav, a postopek ima tudi temno plat, ker podružblja tvegano obnašanje tako bankirjev v navedenih bankah kot tistih, ki so z nalaganjem sredstev v banki, ki sta se izkazali s financiranjem zelo tveganih odkupov podjetij, podaljševali njun obstoj. Moralni hazard imenujejo ekonomisti okoliščine za sprejemanje odločitev, v katerih se tisti, ki odločitve sprejema, zaveda, da ne bo nosil posledic svojih tveganih dejanj, ampak da lahko tveganja prevali na druge. Moralni hazard je ključni problem slovenske tranzicije.

Več: Družina


15 KOMENTARJI

  1. Torej velja načelo: Dobiček je moj! izguba, ki sem jo povzročil banki, pa je vaša, državljani Slovenije.

  2. Ja, tako je! Sicer zadeva ni čisto tako enostavna, moraš imeti zvezo s politiki, predvsem pa butaste volivce, da te politike volijo.

  3. Če je že bilo v preteklem obdobju pri bankah vse narobe, zakaj pa danes ni zdrave pameti, da bi lastniki bank nosili vsaj določen delež pokrivanja te izgube.

    Zakaj se jih danes nagrajuje za grabežljivo in neodgovorno poslovanje svojih bank, državljane pa kaznuje, ki smo ravnali pošteno?!

    Torej je danes še slabše, ker natančno vemo, da so lastniki ravnali narobe, pa prelagamo vse posledice na tiste, ki so ravnali prav.

  4. Predlog, da lastniki bank, ki so si vsa leta kovali dobiček, ne odgovarjajo za svoje slabo poslovanje bank, je skrajno nepravičen , butalski, norčevalen iz državljanov in bogokleten.

    Bo kdo odgovarjal za takšen negativen predlog?!

  5. Kot pravi Vinko Gorenak v Demokraciji, bo slehernega slovenskega državljana stala sanacija teh dveh malih zasebnih bank 500 €, oziroma 4-člansko družino 2000 €. Ampak to je komaj nekaj odstotkov tega, kar nas še čaka zaradi državnih bank. Tisto, kar pa je najhuje je, da ostajajo finančno-gospodarska-komunistična omrežja organizacijsko nepoškodovana in bodo delovala v spremenjenih okoliščinah nekaznovano še naprej. Trenutno EU namreč zanimajo le urejene finančne razmere bank v njenih članicah, ter politika zadolževanja in varčevanja. Kamen, ki nam visi privezan za vrat v obliki prepletenih gospodarsko-političnih omrežij komunistične mafije, ostaja še naprej privezan. Trenutna oblast, ki so jo nastavila prav ta omrežja, pa nima ne volje, ne moči, da bi brez pritiska EU-ja karkoli spremenila.

  6. 2Moralni hazard imenujejo ekonomisti okoliščine za sprejemanje odločitev, v katerih se tisti, ki odločitve sprejema, zaveda, da ne bo nosil posledic svojih tveganih dejanj, ampak da lahko tveganja prevali na druge. Moralni hazard je ključni problem slovenske tranzicije.”
    Se povsem strinjam, vendar tudi slovenske cerkve, žal!
    Delo, 2. avgusta
    Katoliška Cerkev ne bo prodajala nepremičnin.
    Tudi sam bi pritrdil Vladu Modicu, da bi od elite naše cerkve pričakoval več skrušene ponižnosti v duhu Kristusovega nauka kesanja in pokore, da si povrne izgubljen ugled v javnosti in med verniki. Ne pa vztrajanje na poniglavi trditvi: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to«, kot je lani v Pogledih Slovenije na RTV SLO na temo bankrota in stranpoti mariborske nadškofije in vodstva slovenske cerkve rekel mariborski moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Ali moralni teolog vernike res še vedno tako nizko ceni, so res tako vzgojeni? Vsi Slovenci pa gotovo nismo tega mnenja. Sam se strinjam z g. Jankom Tedeškom, ki je v svojem javnem pismu slovenskim škofom lani zapisal: »Bankrot dveh »Zvonov« ni samo stvar mariborske škofije. Krašovec je seveda kriv, toda od njega ne moremo pričakovati, da bo poplačal vso škodo. Za škodo je kriva celotna slovenska cerkev, ki mora tudi finančno sanirati bankrot. Resda pri nas nimamo kakšnega kardinala Roncallija, toda srčno upam, da imajo naši škofje občutek za pravičnost, poštenost in solidarnost in da bodo sledili zgledu kardinala Roncallija, ki je, ko je za podoben bankrot cerkvene banke izvedel, vsem svojim podrejenim zaukazal, naj prodajo vse, prav vse, kar ni potrebno za opravljanje službe božje: hiše, stanovanja, zemljo, zlate predmete ipd. S prodajo so zbrali toliko denarja, da so lahko poplačali vse varčevalce! Nihče ni bil oškodovan! Če Cerkev ne bo opravila svoje dolžnosti, bo nanjo legel teman oblak, pod katerim bo težko živela.« Povsem jasen in dobronameren poziv g. Tedeška, podprt z odličnim vzgledom kardinala Roncallija, ki je nekaj let kasneje postal papež Janez XXIII, imenovan »Janez dobri«. Žal pa ne gre samo za finančni bankrot, gre tudi za zelo nemoralno ravnanje slovenske Cerkve oz. njenega vodstva. Nadškof dr. A. Stres je namreč še lani dejal: «Brez T2 bi danes Zvonova veselo zvonila«! In tudi:« Mali delničarji niso ob propadu Zvonov izgubili prihranke, le certifikate«!? Kako lahkotno in enostavno? A vseh šest let cerkvenega lastništva v družbi T-2, ki je bil očitno »glavni perspektivni cerkveni posel«, je cerkev namreč dopuščala razpečavanje, celo prodajanje pornografskih programov. Pa se vseeno ni izšlo. Vse legalno, vse lepo in prav. Vendar v popolnem nasprotju s cerkvenim naukom, ki v Katekizmu pravi: «Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Cerkev torej eno druge uči in jim z grehom preti, sama pa to leta dolgo počne in se vse do konca lastništva »temu poslu« ne odpove, čeprav je leta obljubljala prodajo T-2.
    Dogodki torej sami govore, da je bil cerkvenemu vodstvu važen dobiček, ne pa cerkveni nauk, morala. Za civilne oblasti je po cerkvenem nauku razpečavanje pornografije torej veliki greh, za cerkvene oblasti pa samo »posel«?! Dvojna merila, dvojna morala, nezaslišana hipokrizija! Pogubna in škodljiva za Cerkev, javno moralo, za razvoj pravičnejše družbe, države. Novi škof administrator msgr. Andrej Glavan pa je javnosti sedaj tudi povedal, da solidarnosti med škofijami ni pričakovati, ker je ni, niti je ni med župnijami!? Kaj pa soodgovornost? Med nadzorniki Zvona ena je bil tudi ljubljanski, sedaj novomeški klerik, bivši direktor DRUŽINE, dr. Janez Grilj. Že leta 2008 je moralni teolog dr. Ivan Štuhec v Družini sicer napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi vodstveno oblast«. Sedaj pa dr. Štuhec temu oporeka, celo papežu in Vatikanu, kar bo gotovo zapisano v zgodovini. Menim pa, da je papež Slovencem le sporočil, da ljudstvu vedno ni potrebno vse požreti! Hvala Bogu!
    Mar ne?

    VIR: DELO SP avgust 2013

  7. Moralni hazard …saj komunisti nimajo morale, v glavnem dobro služijo tako, da kršijo moralo. Živijo na račun množic, davkoplačevalcev. Ali je bilo kdaj in kje drugače v zadnjih 100 letih?

  8. Kolikor vem, ustanovitelji banke vodijo poslovno politiko banke, ne pa vlagatelji.

    Pa še nekaj. Polom dveh zasebnih bank tudi dokazuje, da je predvsem pomembno, da vodijo banke moralno pokončni in zanesljivi ljudje.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite