M. Kovač, Družina: Soočenje z realnostjo

4

»Vsak ima neki načrt, dokler jih ne dobi na gobec (get punched in the mouth).« To domislico pripisujejo nekdanjemu svetovnemu boksarskemu prvaku Miku Tysonu. Vsi načrti in strategije ne pomagajo kaj dosti, če odpovedo pri soočenju z realnostjo. Ekonomska neučinkovitost socialističnega načina gospodarjenja je bila ključna za propad komunističnih režimov. Tudi model tovarišijskega kapitalizma se spotika ob isti oviri.

Zagovorniki posebnega, slovenskega, domačijskega načina urejanja gospodarskih zadev ter mehkih, postopnih korakov v smer tržnega gospodarstva so dolgo časa dajali v nič opozorila, da ima Slovenija malo tujih investicij in da je v deležu našega izvoza manj tehnološko zahtevnih izdelkov kot v drugih primerljivih državah. Sedaj v drugih državah izvoz uspešno dopolnjuje še vedno šibko domače povpraševanje in njihov BDP raste. Slovenski izvoz sicer raste, a bolj šibko kot v primerljivih državah. Pri nas bo uspel nadomestiti padajoče domače povpraševanje in nizke investicije šele konec naslednjega leta, zato bomo poleg Cipra v letu 2014 edina članica Evropske unije z recesijo. Recesija pa pomeni nižje prihodke države in potrebo po dodatnem zniževanju javnih izdatkov.

Zagovorniki visokih davkov in javnega trošenja so odgovornost za težave Slovenije s proračunskim primanjkljajem in javnim dolgom poskusili naprtiti pokojnemu ministru za finance Andreju Bajuku, ki je v času konjunkture gospodarskim družbam znižal davek na dobiček in ukinil davek na plače. Prvo znižanje ugodno vpliva na investicije, drugo pa na stroške podjetij in njihovo mednarodno konkurenčnost. Da sta bila ukrepa koristna, priča že to, da nikomur ne pride na misel, da bi ju v polnosti razveljavil, ampak se poskuša bolj obdavčiti posameznike, potrošnjo in premoženje.

Več: Družina



 

4 KOMENTARJI

  1. AH, ti članki iz spletne strani tednika Družina! Komentiral bom naslednji teden, ko bom lahko članek prebral.

  2. Socializem je za gospodarsko tekmo neprimeren sistem, zato je propadel. Socializem je samo način kako zasužnjiti delavce, jih parazitira v imenu ideoloških obljub in prodajanja pravic in “solidarnosti” na tujih ramenih.

    Nobeden ,ki se zavzema za socializem ni pripravljen s svojimi somišljeniki ustvarjati na določenem teritoriju socializem kot gospodarski model. Vedno hočejo zasušnjiti tiste, ki edini znajo še delati in ustvarjati.

    Noben diktator niti CK ne more planirati kaj bo Kolektiv uspešno delal. Za to rabimo neskončno posameznikov z neskončnimi zgodbami in neskončnimi poskusi.

    Danes rabimo zelo malo neumnih delavcev. Rabimo visoko izobražene delavce ( predvsem tehnično), ki so visoko podjetni. Ti delavci pa potrebujejo okolje, ki je takemu delu spodbudno, veliko svobode.

    Socialistično okolje pa pretirava z birokracijo, omejitvami, prepovedmi in s krajami tistim, ki še ustvarjajo. Da druge – večino – razvaja. Predvsem pa tisti, ki so resnično potrebni pomoči države – ne dobivajo te pomoči dovolj, ker jim jo večinoma ukradeta socialistična mafija, ki je kriminalno prisesana na Skupno skledo in socialistična razbohotena birokracija.

  3. Z realnostjo se ne morejo soočiti psihotiki ( duševno bolni) , težave pa imajo duševno moteni.
    Psihopati kar dobro znajo zaznati realnost okrog sebe, le sebe ne znajo pravilno zaznati.

    V Sloveniji se večino ljudi ni sposobno soočiti z realnostjo sveta, zato psihotično bežijo v preteklost in v preživele zločinske modele. S o kolektivno psihotični kot nacisti tik pred propadamo, kot Miloševičeva Srbija zadnjih 10 let pred propadom, kot TITOISTIČNI Jugoslovani, psihotični za vekomaj.

Comments are closed.