M. Kovač, Družina: Na okopih kolhoza

8

»Po načelu subsidiarnosti nadrejena družba ne sme toliko posegati v življenje podrejene družbe, da ji odvzame njeno pristojnost,« pravi Katekizem katoliške Cerkve. In še naprej: »Načelo subsidiarnosti nasprotuje vsem oblikam kolektivizma. To načelo začrtava meje poseganja države.« Iz zornega kota katoliškega družbenega nauka je državno lastništvo družb, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, s katero bi se sicer lahko ukvarjali tudi zasebniki, nenormalno. Država ima druge, pomembnejše naloge, kot je upravljanje z gospodarskimi družbami, in v tej točki je družbeni nauk Cerkve skladen s prizadevanji vseh, ki se zavzemajo za čim bolj svobod­no tržno gospodarstvo.

Nasprotno ideološko stališče zagovarja lastništvo države v podjetjih, vedno kadar to koristi (oziroma kadar naj bi to koristilo) narodu, družbi ali vplivni interesni skupini. Tako utilitaristično stališče je lahko politično všečno, ­a kratkovidno. S številnimi študijami je izkazano, da se država kot lastnik in upravljavec gospodarskih družb slabše odziva na tehnološke in druge spremembe na trgu, kot to počno zasebni lastniki. Tam, kjer je država hkrati lastnik in regulator, je verjetnost za korupcijo in klientelizem večja kot tam, kjer je lastništvo zasebno, država pa skrbi za tržni red in zakonitost.

V sedanji slovenski privatizacij­ski sagi nasprotnike privatizacije »skrbi«, da država ne bo dobila za prodana podjetja poštene (najvišje možne) kupnine oziroma da bo kupnino nespametno porabila. Kaj je bolj zahtevno: prodati podjetje za čim višjo ceno kupcu z denarjem in znanjem ali dolgoročno upravljati to podjetje in skrbeti, da bo tehnološko v koraku s časom? Kje je več možnosti, da se neučinkovito zapravi javni denar: pri naložbi kupnine, ki se jo pridobi s privatizacijo, ali pri številnih investicijah podjetij v državni lasti?

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. Z zapisanim se strinjam.

    Ampak kaj to pomeni recimo pri manjšinskih deležih v Krki? Kakšnega hudega vmešavanja v vodenje Krke s strani države ni opaziti. Krka se dobro razvija, sicer z generiki, njen delniški tečaj pa dol drži neuspešnost celotne slovenske ekonomije. Medtem tečaji zahodnih farmacevtov, ki poslujejo podobno uspešno, letijo v višave. A je res smiselno deleže v Krki takoj prodati?

    A je smiselno takoj prodati deleže v Petrolu in Zavarovalnici Triglav? Slovenci so nori na zavarovanja in na avtomobile in prevažanje z njimi ( menda je dosti več avtov na prebivalca v Ljubljani kot na Dunaju). Obenem smo še zelo razpršeno poseljeni. Petrol pa še vedno daleč prevladujoč na trgu. Ergo: preko Petrola se državi obetajo še naprej dobri dobički in solidne dividende. Podoben je status Triglava. Zgodovinski priviligiran, če ne monopolen, ljudje se pa zavarujejo za vsake neumnosti. Ego: a je res smiselno to dvoje takoj prodat?

    Se pa na drugi strani zavedam bolnih navez, ki jih pri nas povleče s sabo tako lastništvo podjetij, političnega molzenja, klientelizma, okoriščanja, izčrpavanja itd.

    p.s. Čakam, da me nekdo toliko prepriča, da se odločim podpisat ono izjavo. 🙂

    • “Čakam, da me nekdo toliko prepriča, da se odločim podpisat ono izjavo.”

      Zakaj neki bi vas pa šel prepričevat, gospod IF? Povedali smo svoje, v članku lepo in razumljivo piše … Po drugi strani se pa odločite: “Takoj prodati ali kasneje prodati ali nikoli prodati?”

    • Kaj pa nelojalna konkurenca? Zakaj bi država imela delnice Krke? Odkod državi pravica da z davki kupuje delnice Krke?
      Sicer pa sem ti to že povedal, pa kar nabijaš z “argumenti”.

  2. Država ni slovenska, ni ljudska ni naša. Celo levičarji to vedo in vpijejo, da so nam ukradli državo. Pa so nam jo res! Vsi vemo kdo, zakaj bi zdaj o tem razpredali! Pomisleki, ki jih ima IF, bi bili v Avstriji ali Švici mogoče upravičeni, čeprav jih tam ni. Gre namreč za civilizirane džave, ki jih upravljajo na poštenih in svobodnih volitvah od ljudstva izvoljeni politiki. Če pa je država v lasti plemstva komikontinuitete, so tudi državna podjetja v lasti te “elite” in nihče drug nima od te lastnine nobene koristi. Dobički ali dividende, če sploh so, se stekajo k njim in končajo v davčnih oazah. To je najnujnejši razlog za privatizacijo, gosod ČE, šele potem pride osnovni argument, ki ga pozna ves svet, da je država slabši gospodar kot zasebna last.

    • Odlično povedano!

      Moje spoštovanje.

      Ker taki kot je IF je na slovenski “desnici” večina, zato Demos ni leta 1991 takoj izpeljal šok privatizacije, kar naredi običajen človek, ki skuša pobegniti svojemu Mengeleju, Fritzlu ali Priklopilu.

      Enostavno imamo preveč neskončno mencajočih in izgovore iskajočih stockholmskih žrtev, ki pa LE v socializmu vidijo nekaj dobrega. Oz. v psihopatu F rit zlu “uspejo” videti celo “humanost”, “ekoloskost”

  3. Najbolj perverzna izjava socialistov je, da dober kmet v krizi ne bo prodajal grunta, ker bo tako postal hlapec tujcu.

    Prvič: drzavna lastnina ni isto kot privatna lastnina kmeta, ampak je lastnina mafije. Ni naša lastnina, ampak mafijska. Je orodje mučilca Fritzla.

    Drugič: ni slovenska, ampak partijsko mafijska. Komunisti pa so sloveniji in slovencem TUJCI PO MISLI.

    Tretjič: to je čar prostega trga, da nesposobni kmet propade in proda kmetijo bolj sposobnemu kmetu, ki bo bolj ustvarjalno in učinkovito peljal kmetijo, delavce na njej, služil skupnosti preko davkov in pridelkov, ki jih prodaja.

  4. Državno lastnino zagovarjajo samu mučitelji Fritz li in njihovi številni pomočniki. To delajo uspešno že 25 “demokratičnih” in “svobodnih” let na 45 let podlage.

Comments are closed.