M. Kovač, Družina: Konec krize

Konec lanskega leta je takratni finančni minister Mramor svetoval vsem, ki so menili, da je Slovenija še v gospodarski krizi, naj obiščejo­ psihiatra. Profesor Mramor je imel prav in dejstvo, da je slovensko gospodarstvo že več kot leto dni iz krize, potrjujejo tudi tekoči makroekonomski podatki. Gospodar­stva držav evrskega območja rastejo okoli 1,5% letno, slovensko gospodarstvo pa raste za približno eno odstotno točko več. Industrijska proizvodnja je dosegla predkrizno­ raven. Javni dolg Slovenije se zmanjšuje in povsem verodostojne se zdijo napovedi, da bo proračunski primanjkljaj naslednje leto znašal le 1,6 % BDP.

Kdo bo ugovarjal, češ, gre le za suhe številke. A tudi prihod krize smo najprej opazili skozi poslabšanje makroekonomskih kazalcev in naši tuji upniki so prav tako začeli dvomiti o vzdržnosti naših javnih financ in špekulirati glede bankrota na osnovi podatkov o neobvladanem proračunskem primanjkljaju in naglem povečevanju dolga države. Slabše kot pred krizo še vedno živijo tisti, ki so v krizi izgubili zaposlitev in še niso našli vsaj enako plačanega dela, oni, ki so se zadolžili za nakup premoženja, katerega vrednost je močno upadla, in seveda vsi, ki se jim je primerila­ kakšna nezgoda, nepovezana z nastopom gospodarske krize. Ker so si mnogi našli delo v tujini, več pa zaposlujeta tudi javni in zasebni sektor, so tudi trendi na trgu dela še kar obetavni. Glede na enako lansko obdobje se je v prvih sedmih mesecih letos nezaposlenost zmanjšala za 7,5 %, število delovno aktivnih pa je večje za odstotek.

Oblast se s temi dosežki še ne trka po prsih, saj ni vladnih ukrepov, ki bi jih bilo mogoče vzročno povezati s temi ugodnimi gibanji. Izjema je le dejstvo, da niso na vrat na nos razmontirali vseh varčevalnih ukrepov prejšnjih vlad.

Več lahko preberete na druzina.si.