M. Kovač, Družina: Javni sektor

Današnji socialisti pa tudi drugi, ki so nekoč prisegali na državo kot na vzvod za dosego skupne blaginje, potrebujejo za vzdrževanje svojih statusnih rent bolj prijazne slogane, kot je bil nekoč Mussolinijev rek: »Država je vse, ničesar ni zunaj nje, nič ni proti njej.« Nekoč so v imenu avantgarde državo podružbljali, danes pa naj bi veljalo, da vse, kar dobi nalepko »javno«, samo po sebi služi skupnemu dobremu.

Javno šolstvo, javno zdravstvo, javna infrastruktura – vse je javni interes in gorje mu, kdor bi podvomil v dobronamernost in altruizem nosilcev tega samorazglašenega javnega interesa. A prej ali slej si bomo morali naliti čistega vina. Šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnišnice, podjetja, ki upravljajo z infrastrukturo ali izvajajo javno gospodarsko službo, so v velikanski večini občinske ali državne ustanove. Opravljajo s predpisi opredeljen javni program ali javno službo, a ustanovitelj in financer vseh teh ustanov je država, administrativni okvir za delovanje pa jim določa vsakokratna politična oblast. Ker se kakovost javnih storitev ne kali v konkurenci in se ne preverja na trgu (to v nekaterih primerih sploh ni mogoče), morajo, če želimo kakovostne storitve, zaposleni v javnem sektorju imeti jasna merila za določanje odgovornosti ter uspešnosti.

Vlada želi v teh dneh prevetriti vodstva slabe banke in državnega holdinga. Pripravlja tudi strategijo upravljanja z državnim premoženjem. A nič ne kaže, da bi se sprememb lotila na osnovi kritične analize dosedanjega ravnanja z državnim premoženjem, kjer bi ugotovila odgovornost za napake, zasluge za dosežke in sistemske vrzeli, zaradi katerih odgovornosti v nekaterih primerih sploh ni mogoče ugotavljati in uveljavljati.

Več lahko preberete na strani Družine.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.