M.Kovač, Družina: Iskanje izgubljene odgovornosti

8

»Nimam nobenega problema z ugotavljanjem odgovornosti, kdo je v bankah povzročil škode za 15 odstotkov BDP-ja … Naša javna zaveza je, da bomo takoj ukrepali v smeri popolne podpore vsem, ki se ukvarjajo s preiskovanjem teh stvari,« je odgovorila premierka poslancu NSi Jožefu Horvatu, ko jo je v parlamentu vprašal, ali bo vlada sprožila javno preiskavo o neustreznem poslovanju bank.

Vlada bo podpirala vse, ki se ukvarjajo s preiskavami nepravilnosti, tu so verjetno mišljeni organi pregona in pravosodje, ne bo pa se za razčiščevanje vzrokov za nakopičena slaba posojila posebej angažirala. Za kaj takega tudi nima posebne politične potrebe. Svoje volivce in površno javnost lahko zadovolji s ponavljajočo se floskulo, da je bila večina slabih posojil dodeljena v obdobju 2004–2008, ko je bila na oblasti po njihovem mnenju napačna politična opcija. Za razkritje mehanizmov neustreznega nadziranja in upravljanja bank pa ni ne volje ne interesa.

Če temeljita in verodostojna javna preiskava ne bo uvedena, potem ne bomo izvedeli, kako to, da so se slaba posojila za razliko od drugih držav z bančnimi težavami dodeljevala tudi po letu 2008; kako to, da so nekatera posojila postala slaba šele potem, ko so bili posojilojemalci po navdihu politike pahnjeni v nesolventnost. Ne bo se razčistilo, kako je mogoče, da je bil tako velik obseg posojil neustrezno zavarovan in kako je bilo mogoče, da so slovenske banke v tako velikem obsegu financirale dolgoročne naložbe s kratkoročnimi viri. Ne bomo izvedeli, na kakšen način so tisti, ki so imeli koristi od neustrezno zavarovanih posojil, vplivali na bankirje, da niso ravnali s skrbnostjo dobrega gospodarja. Ne bomo izvedeli, v kolikšni meri je škoda v bankah plod kaznivih dejanj in v kolikšni meri posledica neustreznega sistema upravljanja in nadzorovanja.

Več lahko preberete v: Družini

8 KOMENTARJI

  1. Razjasnjeno nebo kaj je potrebno storiti.

    Zdaj je potrebno le še prepričevalno nagovoriti javnost.

    Zakaj so do javnosti bolj prepričljivi tisti, ki zavajajo?

    • er govorijo tisto – nerealno – všečno – kar butaste množice želijo slišati, pa čeprav jim globoko v sebi vest govori – da se to ne more zgoditi.

      Če ljudem, ki so nepodjetni, politik obljublja službe, potem ga bodo volili. Noben ne bo razmišljal, da je to slabo in da službe v resnici ustvarjajo samo podjetniki, politiki pa uničujejo davkoplačevalski denar za sinekure in podkupovanja svojih volivcev.

  2. Sam vidim vsaj dva vzroka te majhne prepričevalnosti do javnosti:

    – slabo znanje psihologije in retorike ter argumentacije
    – premalo aktiven odnos.

  3. In najpomembnejši vzrok:

    Ne poslužujemo se dobrih in uspešnih praks uspešnih evropskih držav. Ta analitična primerjava, bi morala biti prisotna ob vsaki naši odločitvi, ker smo imeli v polpretekli zgodovini preveč hudih in škodljivih zablod.

  4. Zato bi morali med drugim pridobiti vsakoletna evropska sredstva za pridobivanje naših praktičnih izkušenj v uspešnih evropskih držav na področju javne uprave, izobraževanja, pravosodja, gospodarstva, medijev, zdravstva….

  5. Da, strinjam se z avtorjem prispevka, da če temeljita in verodostojna javna preiskava ne bo uvedena, potem ne bomo izvedeli, kako to, da so se slaba posojila za razliko od drugih držav z bančnimi težavami dodeljevala tudi po letu 2008. Vendar dodajam stališče. Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu torej že deluje. V njej so poslanci iz političnih strank. Torej je politični organ. Tudi prav, saj smo jim podelili mandat tudi za preiskave, za tiste prave, a ne za preiskavo samih sebe. Preiskavo odgovornosti politikov naj opravijo vsaj samo tisti poslanci, ki so sveži v DZ, pa novinarji, javnost, inštitucije pravne države, če je treba, ne nazadnje pa volilci. Ponovno namreč zgrožen berem, da so bili še konec leta 2008 tajkunski bančni krediti povsem O. K. edino še za Jožeta Tanka in seveda SDS ter tudi NSi.
    Žalostno dejstvo. Sicer je sledilo, žal prepozno, njuno novo spoznanje, da pa le ni vse O. K. Kot se je to le »posvetilo«, marsikdaj prepozno, vsej politiki doslej. Saj v politiki in tudi v javni stroki pa za zmote do sedaj ni še nihče odgovarjal. Predvsem ne zaradi čistega proporcionalnega volilnega sistema, ki generira neodgovornost v politiki in družbi, ko volilec nima vpliva na to, kdo bo izvoljen, saj nima pravice do preferenčnega glasu. Moč imajo vodstva strank, ne pa volivci, kot se spodobi.
    V članku »Tajkunizacija Slovenije« berem, da je tedaj novinar predstavnike parlamentarnih strank vprašal, ali bodo predlagale spremembo zakonodaje, da se prepreči bogatenje menedžerjev.
    Jože Tanko, vodja tedaj največje poslanske skupine SDS, pove, da je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Pravi: »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.« Podoben odgovor so podali iz NSi. Edino SDS in NSi tedaj torej nista imeli nobenih zadržkov glede menedžerskih »nakupov« z bančnimi krediti, ko prevzeto podjetje prevzemniku menedžerju odplačuje menedžerske kredite, dokler zmore, potem pa shira, davkoplačevalci pa »radodarnim bankam poplačamo kredite«, ker ne gre drugače. Stranke SLS, SD, LDS, SNS in Zares pa so tedaj že imele resne zadržke in pripombe k »tajkunizaciji Slovenije«, berem še v članku. Dejstvo je tudi, da se je že v času vlade dr. J. Drnovška in zlasti v času vlade mag. T. Ropa sprejela usodna finančno-gospodarska zakonodaja in je divja privatizacija potekala že od leta 1992 ter se je tedaj ob »ugodnih bančnih posojilih« le še enormno pospešila. Zgodovina nas uči za volitve, za nove »obraze in rezultate«! Državljani se po vsem tem lahko vprašamo, koga ima politika za norca, ko gledamo sprenevedanje in izjave politikov po TV. Vsaj novinarji spoštujte državljane, prosim, saj sicer se ne ve, kdo bo izpadel nor: »okuženi« premeteni dolgoletni politiki ali državljani, davkoplačevalci?

Comments are closed.