Blaženi Janez Pavel II. je dejal: »Globalizacija ni sama na sebi niti dobra niti slaba. Bo to, kar bodo iz nje naredili ljudje.« Njegov naslednik Benedikt XVI. je v okrožnici Ljubezen v resnici opozoril, da ekonomija potrebuje na osebo osredotočeno etiko, če naj deluje pravilno, in da brez solidarnosti in medsebojnega zaupanja trg ne more opravljati svoje ekonomske funkcije. Hkrati pa je zapisal, da bi bilo »slepo nasprotovanje (globalizaciji) napaka in predsodek, ki bi onemogočil, da prepoznamo vse pozitivne vidike procesa in ne izkoristimo vseh razvojnih priložnosti, ki jih proces ponuja«.
Papež Frančišek odločno obsoja »globalizacijo brezbrižnosti« do revnih in trpečih, v okrožnici Evangeljsko veselje obsoja malikovanje denarja ter ideološko samoumevnost, da tržno gospodarstvo samo na sebi zagotavlja, da dobrine pricurljajo (trickle-down) do vseh.
Kako so se v zadnjih dvajsetih letih spremenili tokovi premoženja, ki se množi kot posledica tehnološkega napredka in globalizacije, je analiziral ekonomist Svetovne banke Branko Milanović. Prihodki najbogatejšega odstotka svetovnega prebivalstva so se povečali za 60 %, prihodki najrevnejših petih odstotkov (v glavnem iz podsaharske Afrike) pa so ostali nespremenjeni. Za več kot polovico so se povečali prihodki dvema tretjinama svetovnega prebivalstva, ki so po prihodkih med najrevnejšimi in srednjim slojem v razvitih državah.
Več lahko preberete v Družini.
