M. Kovač, Družina: Finančna samostojnost države

Tik pred koncem leta je Statistični urad objavil, da je proračun slovenske države prvič po krizi v prvih treh četrtletjih leta zabeležil primarni presežek. To pomeni, da se je v državni proračun nateklo več denarja, kot ga je bilo porabljeno, če ne upoštevamo izdatkov, ki jih država plačuje za obresti. Za mednarodni ugled države je to dejstvo vsaj tako pomembno kot zmage naših športnikov.

Država, ki ima primarni presežek, ni več odvisna od milosti posojilo­dajalcev in lahko rečemo, da si je Slovenija ob 25. obletnici samostoj­nosti povrnila finančno samostojnost. V očeh tujih institucij, ki motrijo finančno stabilnost držav, smo se povsem odmaknili od roba prepada, na katerem smo stali pred dvema letoma.

Žal z dobrim podatkom o stanju javnih financ slehernik ne more plačati zapadlih položnic ali kupiti otrokom zimskih oblačil, prav tako ni možnosti, da bi ob taki novici koga preplavilo veselje, ki ga doži­vimo na primer ob zmagi Petra Prevca. Je pa prav, da se zavedamo, da je zdravje javnih financ pogoj za kakršno koli izboljšavo blaginje državljanov.

V Statističnem uradu so pojasnili, da presežku botrujeta gospodarska rast ter Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je zamrznil rast nekaterih izdatkov. S kakšnim nepremišljenim ukrepom lahko oba »botra« finančne samostojnosti tudi preženemo.

Slovensko gospodarsko rast poganja predvsem izvoz. Izvoz­ je odvisen od mednarodne kon­kurenčnosti izvoznikov. Vsako, tudi malenkostno poslabšanje pogojev­ za poslovanje izvoznikov (na primer z višjimi davki) bo njihovo mednarodno konkurenčnost okrnilo in ogrozilo izvoz.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.