Ali ste kdaj pomislili, zakaj v socialističnih diktaturah začne prej ali slej primanjkovati dobrin? Iz svoje mladosti se spomnim omejitev za nakup jedilnega olja, pralnega praška, sladkorja in toaletnega papirja. V zadnjem času so nam mediji ponujali slike praznih trgovinskih polic in čakalnih vrst v Venezueli, bogati z nafto.
Ključni razlog za pomanjkanje ni siromaštvo, ampak birokratsko omejevanje podjetniške pobude, administrativno določanje cen in togo nadzorovanje trgovanja. Birokrati, ki imajo v diktaturi oblast, si domišljajo, da vedo, kakšna je pravična cena neke dobrine, koliko lahko kaj stane, da bo dostopno vsem, in kolikšni smejo biti dobički ponudnikov dobrin na trgu. Ko začno to svojo domišljavost uveljavljati v praksi, se v celotni oskrbni verigi zmanjšajo spodbude za delo in ustvarjanje. Na eni strani se ljudi zavaja, da jim sistem zagotavlja poceni dobrine, na drugi strani pa začne primanjkovati sredstev za proizvodnjo dobrin in ponudbo storitev. Ker so dobički nezaželeni, ni spodbud niti za bolj učinkovito organiziranje dejavnosti niti za inovacije.
Zdravstvena storitev je dobrina kot vse druge. Oseba, ki v razvitem svetu (kamor sodi tudi Slovenija) trpi zaradi čakanja na zdravstveno storitev, je predvsem žrtev birokratske domišljavosti.
Zdravstvena reforma, ki jo je napovedala ministrica za zdravje, dodatno podržavlja in birokratizira slovenski zdravstveni sistem. Ljudem je populistično vrgla kost, da večine reforma ne bo nič stala, da bo finančno breme nosilo 20 % zaposlenih z nadpovprečnimi dohodki in da zdravstvene zavarovalnice ne bodo več imele dobičkov.
Kratkoročno bo za zdravstvo res na voljo nekaj več denarja. Zneskom, ki jih navaja ministrica, ne verjamem. Če vlada zavaja glede izkupička proračuna zaradi uvedbe davčnih blagajn ali glede števila novih delovnih mest, ki naj bi jih ustvarila s svojimi ukrepi, lahko upravičeno dvomimo tudi o natančnosti napovedi finančnih učinkov reforme. Povrhu vsega pa zgolj več denarja v sistemu ne rešuje problema. Vlada je že doslej namenjala dodatni denar za krajšanje čakalnih vrst, pa se te niso skrajšale.
V najboljših evropskih zdravstvenih sistemih komercialne zdravstvene zavarovalnice pri financiranju pomembno dopolnjujejo državno zdravstveno blagajno. Kombinacija tržne konkurence in državnega nadzora zagotavlja spodbude za bolj učinkovito delovanje zdravstvenih ustanov. Z reformo se žal odmikamo od standardov v državah, ki bi nam morale biti glede zdravstva za zgled.
Vir: Družina
