M. Jerebič, R. Ognjišče: Plenitev premoženja državljanom

4
206

«Kjer ni, še vojska ne vzame», je znan rek naših prednikov, ki so izkusili plenjenje med vojno. In če denarja ni niti v bančnem sistemu, niti v javnih financah, kje vzeti denar za pokrivanje najbolj luknjastih sektorjev finančnega sistema?

Finančni ministri evrskih držav so se že v začetku poletja dogovorili, kakšen bo scenarij reševanja sistemsko pomembnih bank, pri nas recimo NLB, če bodo zašle v težave. Denarna pomoč za razliko od dosedanje prakse ne bo v celoti pritekla od zunaj, ampak bo treba postrgati tudi na znotraj. Izgube zakreditiranih bank bodo odslej pokrivali tudi njihovi delničarji, lastniki njihovih obveznic in premožnejši varčevalci. Če pa to ne bo dovolj, bo morala svoj delež prispevati še država.

Kje pa naj denar vzame država, saj smo že ugotovili, da so javne finance evropskih držav ravno tako osiromašene? S tem vprašanjem se ukvarjajo številne finančne in raziskovalne ustanove, vendar dokončnega odgovora še niso našle. Lahko pa sklepamo iz njihovih predlogov, v katero smer gredo razmišljanja. Nemški inštitut za ekonomske raziskave (DIW) je za znižanje zadolženosti Nemčije predlagal enkratni 10-odstotni davek na osebno premoženje nad 250.000 evrov. Mednarodni denarni sklad je ta mesec predlagal takšen davek v višini približno 10% za vsa evropska gospodinjstva. Poljska je septembra znižala svojo zadolženost preprosto z zaplembo svojih državnih obveznic, ki so bili v lasti zasebnih pokojninskih skladov. Državne ali zasebne pokojninske sklade (pri nas jih poznamo pod pojmom 2. pokojninski steber) so že oplenile ali jih začenjajo pleniti tudi Bolgarija, Madžarska, Irska, Španija in Francija, verjetno pa se jim bo v prihodnje pridružila še kakšna druga država.

Kot vidimo, gredo vsi ti predlogi za rešitev finančne krize v smer plenjena premoženja navadnih državljanov. Tudi pri nas vlada želi pleniti z raznimi davki, od višjega DDV – ki smo ga, mimogrede, Slovenci zaenkrat dobro požrli, do predloga zakona o davku na nepremičnine, ki pa je nasprotno sprožil precej prahu med vso javnostjo. Morda bo to dobro vplivalo na trg nepremičnin, a drugega pozitivnega vidika sama tu ne vidim. Morda bodo nekateri plačevali manj davka, a sama ga bom po izračunu plačevala 4 in pol krat več. V zadnjem času sem tudi videla, da so več starejših hiš, ki so sicer že razpadale, lastniki preprosto podrli – in na misel mi pri tem ne pride drugega, kot da so jih podrli zaradi davka, saj jih je Gurs ne glede na stanje ocenil dosti previsoko. O kmetih, gospodarstvu, upokojencih pa je bilo tako ali tako že preveč govora. Vprašanje, ki se tu postavlja, je le: kdo je za tak davek, če so vsi proti, še nekateri v vladi? Ali ni mogoče tega davka pravičneje porazdeliti in uvesti nekatere olajšave?

Več: Radio Ognjišče


4 KOMENTARJI

  1. Gospa Marta,
    odkrivate toplo vodo! Skoraj vsi oblastniki, vsa čast izjemam, so v vseh časih jemali ljudstvu ter dajali sebi in svojim. Včasih več, včasih manj in včasih OGROMNO.

    Problem je opozicija oblastnikom, ali rajši bom zapisal krščanstvo ali še bolj točno za naše kraje: škofje. Če bi mi namesto škofov, ki so hazardirali s finančnimi papirji, da bi vsaj delali otroke, imeli škofa Stanislava:

    Stanislav je poljskega kralja Boleslava II., Groznega, ki je bil krut do svojih podložnikov in živel skrajno razuzdano življenje, večkrat milo opozarjal in prosil, naj se spreobrne in spremeni svoj način življenja. Nazadnje mu je celo zagrozil, da ga bo moral izobčiti iz Cerkve, če se ne poboljša …. Kralj se v svoji oholosti za to ni zmenil in je s spremstvom še naprej prihajal v stolnico k maši. Ko je škof to zvedel, je ukazal v stolnici prenehati z bogoslužjem, ker jo je kralj s svojim obnašanjem onečastil. Kraljevo maščevanje je bilo krvavo. Z vojaškim spremstvom se je odpravil k cerkvi sv. Mihaela onkraj Visle, kjer je škof maševal in ukazal, da ga usmrtijo. A vojaki se kljub kraljevi grožnji niso upali dotakniti škofa, saj ga je obdajala nebeška svetloba, ki jim je nagnala strah v kosti. Naposled je kralj v svoji zakrknjenosti sam planil v cerkev in škofa Stanislava z mečem obglavil.

    Več na: http://semenisce.si/sv-stanislav-1030-1097

    Kje je naša vera, da bi izmolil take škofe???

      • Potem pa, predragi gospod Tone berite Mutec Osojski avtorja Antona Aškerca. Seveda, če je CK ZKJ dovolil …
        😉

      • Balado Mutec Osojski seveda poznam, saj smo jo imeli za domače čtivo. Aškerc je bil od CK ZKJ priporočen pesnik, saj je bil znan kot antiklerikalec.

        Ne razumem pa, zakaj mi jo priporočate, menda niste mislili eno pravljico dokazovati z drugo pravljico. Aškerc je samo ljudsko legendo prelil v verze. Kot stvarni dohodek je prepričljiva samo že vernemu človeku. V posvetni sferi pa lahko funkcionira le kot umetniško delo, kot metafora.
        V prvem zapisu sem uporabil izraz pravljica zato, ker ste opisali kot stvaren dogodek, da se vojaki škofa niso upli ubiti, ker ga je obdajala nebeška svetloba. To pa zanesljivo ni res. Če je dogodek resničen, škofa niso ubili zato, ker je bila njihova vera močnejša od pokorščine kralju.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite