Drage dame! Najprej vam naj čestitam ob svetovnem dnevu žensk.
Vseeno pa bi vas rad – predvsem tiste manično feministično nastrojene – spomnil, da smo leta 2016. Če so se vaše prednice morale krčevito boriti, da so bile sploh upoštevane za človeška bitja, se vam ni več treba. Lahko pilotirate bojna letala, poveljujete četi vojakov, vodite projekt razvoja novega reaktivnega motorja, postanete astronavtke ali predsednice države.
Zahodna civilizacija, katere naravni del je tudi naša država (čeprav je včasih ob vseh prorusko/proislamskih stališčih prebivalcev to težko trditi zagotovo), je že zdavnaj presegla okove resnične ženske represije. Sintetična represija katero napadajo novodobne feministke ni ovira za vztrajne, delavne in talentirane – ženskam, ki resnično zmorejo bo uspelo tudi v moških poklicih. Take ženske bodo preveč zaposlene, da bi kričale o pomanjkanju priložnosti za nežnejši spol. Niti ne potrebujejo umetnih uravnilovk, ki bi gospodarske družbe silila v spolno enakopravnost pri zaposlovanju. Prosti trg bo poskrbel za vse. Sposobne ženske bodo dobile zaposlitev – konec koncev, kateri zasebni delodajalec se bo odrekel dobičku, ki mu ga bo prinesel sposoben posameznik, ne glede na to katerega spola je? Glede na to, da je v Sloveniji plačno nesorazmerje med spoloma najmanjše v EU in med najmanjšimi na svetu, očitno malokateri.
Feministke, ki še danes vztrajno ponavljajo, da so sistemsko zatirane so sramota gibanju, ki je nekoč res imelo plemenit namen. Sufražetke so modernim godrnjavim sestram izborile volilno pravico, pravico do dela, pravico do poroke s komerkoli si želijo in enakopravnost pred organi. Moderne feministke so dobile vse te pravice na pladnju in ko jim je zmanjkalo revolucionarnega naboja, so ga morale na novo izumiti. Naenkrat enakopravnost ni bila dovolj. Potrebna je bila enakost! Če jim je kdo povedal, da je pač biološka resnica, da so moški v povprečju boljši v inženirskih dejavnostih, je bil takoj proglašen za šovinistično svinjo, ki zatira žensko pravico do dela. Ko je kdo poudaril, da so umetno vsiljene kvote enakega števila žensk in moških nepravične, so ga feministke napadle, da je preveč staromoden.
Koncepta enakopravnosti in enakosti sta se bizarno pomešala, podobno kot v socializmu in najbrž so tudi zato danes feministična gibanja politično tako skrajno levo pozicionirana. Ne velja več stara paradigma, ki jo neumorno ponavljajo zagovorniki politično korektnega feminizma, češ da je vsakdo, ki podpira enakopravnost hkrati feminist. Enakopravnost ni dovolj. Moderni feminizem je tesen zaveznik socialistične uravnilovke, v slogu “vsi enaki, vsi enako nesrečni”. Ženske, ki se s takim popačenim dojemanjem feminizma ne strinjajo so označene za izdajalke in sužnje moško-usmerjene družbe.
A svet ni sestavljen le iz belskih zahodno-civilizacijskih žensk. Večina žensk ne živi v oazi miru, ki ga zahodnim ženskam zagotavlja razsvetljena evro-atlantska civilizacija, katero lahko potem v duhu svobode govora po mili volji napadajo in ponižujejo. Dve milijari žensk živita v resničnem suženjstvu in popolnem zaporniškem patriarhatu, še posebej tiste v islamskem svetu. Tam ženske še niso imele te sreče, da bi jih družba obravnavala kot človeška bitja. Te ženske ne rabijo privilegiranih belih kofetaric, ki pridigajo o enakosti. Rabijo revolucionarke, kot so bile pogumne sufražetke v poznem 19. stoletju in začetku 20. stoletja, ki so se dejansko zavzemale za enakopravnost med spoloma. Tedaj, ko je bilo to še nevarno početje. O svojih mukah, katerim so podvržene pod islamom morajo spregovoriti same, kajti njihove zahodne sestre bodo o tem hinavsko tiho.
Več lahko preberete na blogu Mitje Iršiča.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
