M. Iršič, blog: I’m no communist*

31

Kar se je zgodilo na volitvah je najbrž logični zaključek zgodbe, ki se je začela, ko je razpadel Demos. Neusmiljeno levi državni zbor, poln interesnih strank, ki so v parlament prišle na »vstajniških« vetrovih, skupaj s trdnim vodstvom instant stranke človeka, ki je povsem brez izkušenj tako na političnem kot gospodarskem parketu. Znak časa v katerem živimo.

Najbolje je začeti pri najsramotnejšem delu izbire ljudstva, kjer smo najbolj očitno pokazali kdo smo in za koliko smo oddaljeni od ekonomske resničnosti. Glasovi ignoramusov so se enakomerno porazdelili med Desus, in ZL, z njimi pa smo tudi mi dobili svojo SIRIZO v parlamentu. Z vso populistično kretensko navlako o grdem kapitalu, izkoriščevalskih tujcih in socialni državi, ki prepriča “malega človeka” brez osnovne šole. ZL je popolna stranka za povprečnega bife ekonomista, ki ne razume kaj je kapital, liberalizem ali svobodni trg, hkrati pa je v svoji nevednosti prepričan, da se nam bo najbolje godilo, če bomo »gospodar na svojem«. Že sama možnost, da bi taka skrajno leva združba sanjavih kvazi-socialistov prišla v koalicijo, bo načela ugled države. Rdeča zvezda v parlamentu sredi Evropske Unije leta 2014. Res neverjetno. Podpihovanje praznih idej o socializmu, ki v resnici niso nič drugega kot davkoplačevalsko sponzoriranje socialnega miru in koketiranje s totalitarnim režimom. Če bi se s svojimi volilnimi rekviziti odpravili na ulico revolucionarnega leta ’91, bi najbrž morali bežati pred razjarjenim ljudstvom, kateremu je bilo rdeče zvezde dovolj. Kdo bi si tedaj mislil, da se bodo 23 let kasneje našli hecni mladeniči in nevrotični kulturni delavci združeni v stranko, kateri je v ponos mahati z jugoslovansko zastavo. Ta groteska se zdaj skupaj s smešnim Erjavcem in “njegovimi upokojenci” seli v hram demokracije, v Erjavčevem primeru najbrž tudi v koalicijo.

Najbrž bo tam tudi Zavezništvo Alenke Bratušek. Prehitro sem se veselil, da mi ne bo treba več prenašati njenega neznosnega hvalisanja in ponavljanja neresnic o tem kako je rešila državo pred trojko in finančnim zlomom. Dobrih 4-odstotkov prebivalcev meni, da tudi milijonska oportunitetna škoda, ki jo je povzročila s svojim neumnim predvolilnim sklepom o zamrznitvi privatizacije, niti splošna katastrofalnost vlade, ki si je socialni in sindikalni mir iskala v ožemanju gospodarstva in potrošništva ni dovolj, da bi jo za zmeraj izgnali iz javne sfere nazaj v kakšen zakoten direktorat, kjer bi bil potencial kakšne nove mednarodne sramote ustrezno omejen.

Po drugi strani je večinski glas pripadel instant stranki brez programa, katerega edini marketinški produkt je bil Miro Cerar mlajši. Kaj nam je ponudil? Izredno pomembno se mi zdi poudariti, da je tudi on potegnil po nacional-interesno in kar hitro pokazal katere “barve” je, kljub navidezni religiozni sredinskosti. Privatizacijo Telekoma bi ustavil, če bi bilo to še mogoče. Strateška naložba, Slovenci sužnji na svoji zemlji in tako dalje kot že tolikokrat prej. We’ve heard it all before. Če je izjavil kaj takega, potem mu prav tako ne verjamem, da ne bo povzročal težav pri novih privatizacijskih postopkih, niti to, da ne bo hotel karseda dolgo zadrževati že začetih. Koliko bo morebitni Cerarjev ne privatizaciji pocenil slovenska državna podjetja? Koliko sposobnih visoko izobraženih inženirjev in uspešnih podjetnikov bomo izgubili zaradi neuvedbe socialne kapice? V državi, kjer je za premožnega proglašen že nekdo, ki je na Nizozemskem malce nad pragom revščine, je tak ukrep nujen, če želimo ohraniti sploh še koga, ki ne dela v rudniku ali šiva oblek. Od kod se bo napajala silna socialna država, če ne bo nihče več ustvarjal dodane vrednosti?

Dragi združeni socialisti ta vprašanja naslavljam na vas. Prav rad bi vam izstavil račun čez kakšno leto, ko bo Cerarjeva koalicija klecnila, mi pa se bomo prebudili iz sanj z še večjim zunanjim dolgom in kupom novih davkov. Tedaj nam bo Cerar tako kot nevrotična komolčarka Bratuškova zatrjeval, da nas je z brezglavim zadolževanjem “rešil trojke” in da je bil njegov mandat v resnici uspešen, nižanje življenskega standarda pa je posledica žrtvovanj zato, da smo lahko ostali gospodar “na svojem.” Tak račun sem že “izstavljal” februarskim protestnikom na njihovih – zdaj neaktivnih – Facebook straneh, po letu vladanja Bratuškove, ko sem jim našteval kako zelo drago plačujemo socialno državo in strah pred trojko. Odgovoril ni nobeden od njih.

Zakaj, zakaj, zakaj so Cerarja, Meseca, Židana in Bratuškovo mediji tako ujčkali, da si jim nobeden na soočenjih ni upal v obraz povedati, da davki v Sloveniji pač niso dovolj nizki in da smo kapital mi vsi, ne pa nekakšna mitološka fevdalna entiteta zlobnih plemenskih gospodov. Zakaj jih ni noben pozval naj že končno enkrat definirajo kaj pomeni prazni termin “neo-liberalizem”. V ZDA lahko spretni politični komentatorji in satiriki kot sta Jon Stewart in Stephen Colbert z dekonstrukcijo neumnih idej povzročijo konec politične kariere, pri nas pa se zdi, kot da so trenutno medijsko maziljeni izbranci levice svete krave, katerih si ne upa na tla postaviti nihče v sferi javnega diskurza. Prepričan sem, da bi Cerarjevi kretenizmi o reševanju brezposelnosti med mladimi z še več nepotrebne birokracije že tako nekoristnega Zavoda za Zaposlovanje preko “kariernih inkubatorjev” v medijsko pluralni deželi doživeli takšen racionalni dekonstrukt, da bi avtorji na hitro sestavljenega programa kar hitro vprid lastne kredibilnosti začeli razmišljati o drugih idejah. Pri nas tega ni. Skupna fronta tiskanih medijev in nacionalne televizije je mogočnejša od južnoameriških vojaških hunt pri povzdigovanju njim preferenčnih političnih opcij.

Naj se obregnem še poražene desnice. SDS volitev ni izgubil ker je Janša v zaporu, ampak zaradi arogantnega militantnega nastopa svojih članov, simpatizerjev in celo nekaterih poslancev. Sveče pred sodiščem, spektakel pred Dobom, broške z napisi “svoboda Janezu Janši” na soočenjih, obstrukcije sej vlade, še oponašanje Bratuškovi “zakaj je prodala Mercator”. Izvrsten recept za odtujitev neodločenih sredinskih volivcev. Nikoli jih ne bom razumel – vsem njihovim kandidatom za poslanca ki jih poznam, pa še službi za odnose z javnostjo sem pisal in opozoril, da je njihov PR prava medijska katastrofa, a očitno oni vedo najbolje.

*Nisem noben komunist

Več lahko preberete na blogu Life, the universe and stupidity.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


31 KOMENTARJI

    • “vsekakor dovolj vecine, da se lahko prepove SDS, preden se jih polovico strpa v zapor zaradi lopovscin med leti 2004 in 2008″
      ==============
      Kje si to našel? Tega ne vidim.

      Sicer se strinjam z avtorjem. Odlična analiza. Vsekakor mnogo boljša kot tokrat Maverja ali Lisjaka, ki sta se preveč zapletla v številke in izgubila vsebino.

  1. spoštovabni avtor kolumne,

    in kaj bi moral SDS narediti, glede na to, da njihovi člani vedo, da je JJ v zaporu po krivici?
    Povejte, KAJ bi bilo, po vašem, pametno, da storijo?

    • Jaz in Štuhec sva predlagala bojkot volitev. Morda nerazumno, priznam.
      Vsekakor pa tisti poslanci v majicah v parlamentu?! Komu kličete Svoboda Janši? Kdo neki je vaš sogovornik, gospodje poslanci? Komu kličete!?
      Zverovo samopomilovanje v EU parlamentu “moj narod še ni zrel”, pojdite se solit!!! Jaz sem pripravljen na boj za vas, ta mi bo pa sral v tujini da nisem zrel?
      V nadaljevanju pa še kaj več.

  2. Odličen in aktualen komentar!
    “Skupna fronta tiskanih medijev in nacionalne televizije je mogočnejša od južnoameriških vojaških hunt pri povzdigovanju njim preferenčnih političnih opcij. Zakaj jih ni noben pozval naj že končno enkrat definirajo kaj pomeni prazni termin “neo-liberalizem”.
    Naj se obregnem še poražene desnice. SDS volitev ni izgubil ker je Janša v zaporu, ampak zaradi arogantnega militantnega nastopa. Izvrsten recept za odtujitev neodločenih sredinskih volivcev.
    Nisem noben komunist!”

  3. Tale g. Iršič je očitno malo za luno, kot se temu reče, kajti če ne bi bil, bi vedel, da je skrajna levica dokaj ali celo zelo vplivna v velikemu številu članic EU. Primeri: Syriza v Grčiji, Podemos v Španiji, komunisti na Češkem, die Linken v Nemčiji, Fronte de Gauche v Franciji itn.

    Temu je tako izključno zaradi podivjanega neoliberalizma, ki že 30 let uničuje socialno državo in čez sleherno mero poglablja dohodkovno neenakost.

    • Profesor politologije in publicist Peter Beinart napoveduje, da bodo milenijci morda generacija, ki bo sprožila novo ideološko revolucijo, saj so žrtev sedanjih razmer in hkrati podpirajo vladno prerazporejanje premoženja družbe.

      Vendar raziskave javnega mnenja tega še ne nakazujejo.

      Na obeh političnih polih verjamejo, da (pre)velika dohodkovna neenakost povzroča težave.

      Toda demokratski analitik Mark Mellman pojasnjuje, da le odstotek vprašanih med največje težave družbe uvršča neenakost.(!!!)

      »Obveza, ki sledi iz anket, je, da je treba napadati neenakost pri priložnostih, ne pa neenakosti pri dohodkih. Jasno je, da drugo ustvarja prvo.

      Toda javnost čuti razliko: prvo se zdi ameriško, drugo se jim zdi komunizem.«

      Kaj pa je slovensko?

      http://www.delo.si/novice/svet/predvolilne-zda-volivci-zasluzite-si-priloznost-za-uspeh.html

    • ZDA kmalu bolj socialistične od Evrope?
      Delo, 17.11. 2012
      »Primerjava je zanimiva že zdaj. Kot vsa gospodarska območja imata ZDA in Evropa centralni banki, v ZDA so to zvezne rezerve, FED, v Evropi Evropska centralna banka.
      FED je naprednejša tudi zakonodajno. FED-u je zakonodajalec naložil dve nalogi. Da kroti inflacijo, in ohranja zaposlenosti.
      ECB pa ima le eno samo nalogo, omejevati inflacijo. Določeno imajo največ 2-odstotno inflacijo, kar je politika nemške Bundesbank.
      S tem preprečujejo gospodarsko rast, kar povzroča delitve, ki se pojavljajo v Evropi, in spodkopava gospodarstva šibkejših držav in tudi drugih.
      FED pa je sprejela ukrepe, ki sicer niso zadostni, a jih je uvedla, da bi ublažila najhujše posledice krize. Evropska trojka pa uvaja ukrepe, zaradi katerih je kriza še hujša.«
      Tako pravi najbolj citirani levičarski intelektualec 20. stoletja, prof. Noam Chomski, v ekskluzivnem pogovoru za zadnjo oddajo Globus na RTV SLO.
      Ameriška politična elita, torej zakonodajalec, je ameriški »centralni banki« FED naložila dve nalogi, krotiti inflacijo in tudi nalogo ohranjanja zaposlenosti!
      Kakšna razlika v poslanstvu centralnih bank? Vse za ohranitev evropske socialne države?
      Franc Mihič

    • Prva naloga za vsako vlado: nova delovna mesta!

      To mora biti naloga vsake vlade – da opravi nekaj dobrega za blaginjo vseh.

      Odhajajoča vlada je pri tem krepko zatajila.

      Kako povsem drugače se obnaša politika v ZDA, ki veljajo v teh krajih za vrhunski primer brezčutne neoliberalne države.

      Glavna tema tamkajšnjih predsedniških volitev in hkrati stalna naloga vseh ameriških politikov je prav priskrbeti čim več delovnih mest, po možnosti tudi čim bolj plačanih.

      Pri tem politiki z roko v roki pomaga tudi ameriška centralna banka, ki ima – za razliko od ECB – v svojem mandatu tudi skrb za polno zaposlenost.

      In tudi zato je ameriška tiskarna dolarjev vseskozi v polnem pogonu.

      Miha Jenko, gospodarstvo

      DELO, sob, 09.03.2013

  4. Delovnih mest je v Sloveniji premalo, nezaposlenih pa preveč. Vsi vemo, da delovna mesta ne nastajajo zastonj. Kje je končal denar, ki sta si ga sposodili vladi, Boruta Pahorja in Alenke Bratušek. Kje sta gospodarska i obrtna zbornica, kje so inštitucije države, ki sporočajo vladam o stanju na področju zaposlitev, kje so univerze, ki bruhajo filozofe, politologe, pravnike in sociologe,ki gredo po diplomi takoj na zavod za zaposlovanje, kje so univerze, ki bi morale usposabljati strojnike gradbenike, kemike, fizike,računalničarje ki jih vsako gospodarstvo nujno rabi. Mi imamo v javni upravi 70 % “ljudi, ki gledajo skozi okno”, kot svojim odsluženim javnim uslužbencem pravijo Japonci. V državi imamo nekaj na 700 prostih delovnih mest in 120.000 registriranih nezaposlenih. Pri nas se preveč išče krivca (to je skoraj vedno Janez Janša) premalo pa iščemo odgovor na vprašanje, kaj je krivo, da smo tu kjer smo. Ko se bomo začeli vsi ukvarjati s tem vprašanjem “kaj je krivo” in ne iskali najprej krivca za nastali položaj, bomo preobrnili svoje razmišljanje v pozitivno smer in se orientirali na prave cilje, ki prinašajo uspeh. Najtežje je pri ljudeh preusmeriti miselnost. To dokazujemo v Slovenijiže od leta 2008 naprej! Zašli smo v slepo ulico, ki se imenuje ulica Patria!

    • Samo socialisti verujejo, da delovna mesta ustvarjajo politiki. Podjetniki jih! Socialisticni politiki pa jih ubijajo tako da zrihtajo sinekure v javnem sektorju svojim navijacem kot del korupcije s tujim denarjem.

  5. Nacionalni problem številka ena Slovenije! Težko bo!
    Ko ponovno prebiram pogovor z sindikalistom Branimirjem Štrukljem z naslovom »Brutalna vladna napoved rezanja socialne države«, ne vem če gospod prav vse razume, kar trdi s brutalno ideologijo neoliberalizma, ki se pogosto v Sloveniji uporablja kot lahkotna floskula, ki vse pojasni, zakaj nam gre slabo. Zveni popularno in neotipljivo, težko je kdo odgovoren, razen seveda vedno aktualne vlade in seveda Brussel ali IMF.
    Sindikati javnega sektorja pa imajo vedno prav, dokler se ne vprašajo za rezultate prispevkov javnega sektorja k blagostanju v državi. Zelo malo, skoraj nič, ali ni več slišati o slovenskem problemu številka ena, to je, prenizka dodana vrednost na zaposlenega je največji problem Slovenije!
    »Imamo nadpovprečno število strokovnjakov, ki imajo zveneče akademske nazive, pred in za priimki, a naš bruto družbeni produkt je le polovico avstrijskega?!«, pravi celo minister za gospodarstvo.
    Očitno je, je še dodal, da je v Sloveniji prisotna “dolina smrti« za znanje, ki se ne uporabi, ne prispeva k dodani vrednosti produktov in storitev!?
    In dokler bo dodana vrednost na zaposlenega tako nizka, bo naš standard, osebni in družbeni, pod vprašajem!
    Posledice pa so s politične krize, sindikalne in drugačna »vstaje«, tudi »zgodovinska razcepljenost naroda« prav pride.
    Kdaj bodo poklicani in odgovorni politiki, levi in desni, skupaj s »proizvajalci« znanja, tudi v javnem sektorju, poskrbeli, da se znanje ne izgubi v »dolini smrti« in le pristane na slovenskem trg uporabnega znanja, saj to je edina naša perspektiva?
    Vložek v znanje državljanov je za vsako državo usoden in drag, a dragocen. Neuporabljeno ali neuporabljivo znanje je najdražja in zelo črna perspektiva! V znanju je moč in perspektiva, smo se v šoli učili! Velja povsod in vedno!
    Potrebno je torej pravo znanje, se ve, naj se ga išče, doma in drugje!
    Predsednik Evropske investicijske banke je nedavno v TV Odmevih povedal, da Slovenija še ni izkoristila možnosti več sto milijonov evrov vrednih njihovih ugodnih kreditov, namenjenih Sloveniji za razvoj, ker nima pripravljenih projektov oz. vlog za te kredite.
    Zato bo Evropska investicijska banka poslala skupino ekspertov, da bodo v Sloveniji pomagali poiskati razvojne potenciale in pripraviti razvojno atraktivne in seveda perspektivne projekte, ki bodo osnova vlogam Slovenije pri tej banki, da bo lahko dobila ugodne kredite, ki so torej še vedno neizkoriščeni!
    Lepo in prav!
    Torej Slovenija nima očitno zadosti strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni poiskati slovenske razvojne potenciale in jih pripraviti kot projekte oz. vloge za pridobitev ugodnih evropskih kreditov?
    Kdo bo potem poskrbel in znal zagnati slovensko gospodarstvo?
    Samo politika gotovo ne, zlasti če se bo opirala samo na domačo očitno mednarodno neusposobljeno stroko!
    Prihajajo sušna leta, saj vsa dosedanja slovenska politika, predvsem stroka ni v stanju odkriti in uveljaviti slovenskih razvojnih, gospodarskih potencialov!
    Celo potenciala naravnega bogastva v obilju, to je slovenskega lesa ne!?
    Avstrija, Švica, Danska, i.p. so ga že davno odkrili! Tu je največja luknja znanja.
    Država blagostanja in sociale se odmika, saj gospodarstvo vztrajno razvojno hira, ne glede na vlado!
    Za perspektivno in konkurenčno gospodarstvo z dovolj dodane vrednosti na zaposlenega pa v Sloveniji očitno ni zadostne volje in tudi ne znanja! Nastaja celo dilema, več davkov ali manjše pokojnine in podobno. Težko bo, za vsako vlado, tudi za sindikate, še bolj za ljudstvo!

    • Tako kot branimir strukelj ne prizna da s kriminalno politiko brani privelegije socialistov in unicuje delavce , tako jj nikoli ne prizna svoje odgovornosti za poraze sds in stevilne napacne akcije, ki unicujejo sredino in desnico. Vedno so drugi krivi. Ne me vec prepricevati da je jj pameten. Tudi kucan ni pameten, a na koncu vse izpade tako kot perfekten kucanov centralni plan ki ga je njegov dvOjni agent odlicno izpeljal. Ko bi vsak normalen politik za tako katastrofo odstopil, pa dobi nas jj se izdatno pomoc v napadih skrajnega blesavca vebra, da ja neomogoci dialog o krivdi in ne-odgovornosti jj in ck sds.

  6. žal je celoten komentar velika neumnost, saj ZL niso volili delavci z osnovnošolsko izobrazbo, niti drugi nižje izobraženi ljudje, ampak so največje število glasov dobili od univerzitetno izobraženih volilcev, več kot katerakoli druga stranka

    • ZL so kriminalna komunisticna stranka. Za komunisticne ideje se zavzemajo samo paraziti,ljudje ki ne znajo delati in ustvarjati in ves cas zelijo ziveti elitno in privilegirano z kumrovsko uni diplomo ali punkersko univerzo na metelkovi na racun delavcev. Seveda pa je tudi tu polno vernikov z nizkim iq.

  7. O mihic, is ti en tezak, ki ves cas smetis pod dobrimi clanki solato vseh sort tekstov katerih edini skupni imenovalec je odvracanje pozornosti od bistva. Kar ne morem verjeti da is inzenir ko je tvoja logika na psu povprecnega druzboslovca v slo. Tu imamo dva smetarja,tebe in svitase ki halucinira na bogve kaksnih drogah.

    • ???

      (Komentatorje, za katere predvidevam, da članku ne prinašajo “dodane vrednosti”, enostavno preskočim ali bežno preletim. Da bi jih zmerjala? Verjetno se tudi moji komentarji (marsi)komu zdijo butasti ali nepotrebni ali “mimo”, pa čeprav mislim, da sem vanje dala “vso svojo pamet” … Mogoče pa je to le ženski pogled, ki sočustvuje z napadenim, in je vendarle bolj “moško” povedati, kar si človek misli – ne glede na to, če je to sploh potrebno, in ne glede na to, kako je to povedano?)

  8. Marko, cestitam ti za ta odlicen zapis. Posebno sem navdusen nad jasnimi, tocnimi, barvitimi pridevniki s katerimi naslikas umetnino. Ves cas tudi drzis pravo posteno smer. Nic praznega govoricenja da se ja ne bi komu zameril, nic dolgovezenja, nic politicne korektnosti ali celo butastega navijastva.

  9. Pristaši “še premalo so jih” si vedno več upajo:

    »Sprašujem se, kje so domoljubi, kje ljudje, ki so nas osvobodili? Zakaj dopuščajo, da se po naši Ljubljani sprehajajo Janševi klovni in delajo zdraho. Pa sploh veste, kakšni so ti ljudje? Slovenci, se zavedate, kam to vodi? /…/
    To, kar se dogaja pred sodiščem, temelji na tragikomediji, pravzaprav je shod oslov, ki rovarijo pred sodiščem, molijo zdravamarijo in z raznimi žaljivkami obkladajo nasprotni tabor, se pravi nas vstajnike. /…/
    V vednost dam tudi to, da so nas policisti na vseh shodih ali protestih pričakali s čeladami in ščiti, uporabili pa so tudi solzivec in vodni top. Po drugi strani pa dovolijo drhali, da na javnem mestu zmerja sodnike, ki so temelj naše družbe.«

    (Igor Bricelj v Nedeljskem dnevniku)

  10. Dober članek.

    “V ZDA lahko spretni politični komentatorji in satiriki kot sta Jon Stewart in Stephen Colbert z dekonstrukcijo neumnih idej povzročijo konec politične kariere,”

    pri nas pa dobre (krščanske) satirike zamorijo kar v lastnih vrstah.

  11. Iz še tako težke pozicije je vedno izhod.
    Potrebna pa je prava strategija.
    Dolgoročna strategija desne sredine bi na Slovenskem morala temeljiti na sledečih točkah:

    1. Naformalni pakt o nenapadanju pomladnih strank
    2. Organizacija civilne družbe, ki mora zajemati širše konservativno telo
    3. Kreacija neformalnega strateškega zavezništva med konservativci in klasičnimi liberalci, kar spet pomeni nenapadanje teh programskih strank pred volitvami (za naslednje ne bo potrebno čakati dolgo, tako da bodimo pripralvjeni)
    4. Organizacija dodatnih medijev, ki so lahko primarno spletno bazirani (Časnik, kritikakonservativna, Iskreni.net) a je cilj tudi tisk, če je potrebno. Potrebna je ustanovitev spletne televizije. Poudarek je na široki fronti in urejenemu lastništvu – ki mora biti razpršeno in trdno (ne smemo tvegati, da bi bilo lastništvo odvisno od ene osebe; smiselna je lastniška navezava na zamejce – glej primer Mladine)
    5. Organizacija posvetovanj in okroglih miz na terenu skozi celo leto. Iz tega izhaja tudi:
    6. Smernice za večje delo na medosebnih odnosih v družini, vzgoji – strateško delo za pridobitev nazaj mladine.
    7. Navezava s tujino in zamejstvom v organizacijskem smislu.

Comments are closed.